Осип Мандельштам (Osip Mandelstam), 14.1.1891 Warsaw, 27.12.1938, Вторая речка, Vladivostok
Черепаха
На каменных отрогах Пиэрии
Водили музы первый хоровод,
Чтобы, как пчелы, лирники слепые
Нам подарили ионийский мед.
И холодком повеяло высоким
От выпукло-девического лба,
Чтобы раскрылись правнукам далеким
Архипелага нежные гроба.
Бежит весна топтать луга Эллады,
Обула Сафо пестрый сапожок,
И молоточками куют цикады,
Как в песенке поется, перстенек.
Высокий дом построил плотник дюжий,
На свадьбу всех передушили кур,
И растянул сапожник неуклюжий
На башмаки все пять воловьих шкур.
Нерасторопна черепаха-лира,
Едва-едва беспалая ползет,
Лежит себе на солнышке Эпира,
Тихонько грея золотой живот.
Ну, кто ее такую приласкает,
Кто спящую ее перевернет?
Она во сне Терпандра ожидает,
Сухих перстов предчувствуя налет.
Поит дубы холодная криница,
Простоволосая шумит трава,
На радость осам пахнет медуница.
О, где же вы, святые острова,
Где не едят надломленного хлеба,
Где только мед, вино и молоко,
Скрипучий труд не омрачает неба
И колесо вращается легко?
1919
“
Venera Škorpijon v peti hiši, 4.1.2026
Hotel sem spoznati tvojo notranjost.
Stopil sem med tvoje prste in videl, da si lepa.
Preletela je ptica.
Stopil sem bliže in te vohal,
postal sem riba.
Ti si bila voda.
Stopil sem v tvoje lase in se razgledal po mestu.
Govorila si mi preprosto.
Vseeno sem razumel samo čustvo.
“
Januarska pripoved
Čas začne nov krog, a ne kot vsakič. Stane težji in bolj gost. Ni še spit šampanjec, v objemu ljubezni še vedno čuti se poljub. Besedo motno misel naj razsodi. V duši sedi bogastvo. Odklepa duri in teži na plano. S kom deliti? Vprašanje za sodnika. Kliče nanj veliko delo, težko zdaj nastane. Sekunda resna in resnoba težka. Dalj ko teče, več smo porabili. Dalj ko ide, manj ostane. Mar umetnost, mar je strast, zaljubljen gleda kje naj vzame. Velika je želja, v katero smer naj se obrne? Naj odgrne in razgrne načrte svoje. Tehta zdaj vsak zase. Nihče zares ne ve, še vedno tla so spolzka in neznana. Sodnik zazrt v svoje brezdno išče kar se da globoko. Raziskati mora dolgo zgodovino. Tam, kot misli najde. Kaj je šlo narobe ve preteklost. Od tam se čujejo besede, ki pokličejo nazaj ves smisel. Išče, išče, išče in kot pravi naj bo varno. Preden prehitiš se, preden poželiš preveč, da ne bo bolelo, se ustavi in preudari.
Sodnik spusti se še za dve stopnici. Dom, ne samo, da je varno, se gradi nanovo. Skupnost kjer bili smo, ne vzdrži več. Ne hiti, umiri želje. Čas zahteva naj vsak zase dojame in presodi. Od kod, do kod in kam. In, ko bo križ na nebu, pognale bodo korenine. Sila to je res velika. Vendar nam je počakati, da se razraste in, da dobimo sadež. Stvarnejša kot stane misel, bolj težka je beseda. Manj je več, stara modrost. Četudi bolečina nastane v tvoji glavi, ne prekorači meje. Zdravilo najtežje, ko zažari prevelika misel, je tišina. Naj bo želja in moč, naj bo strast in od nje bol, išči kje lahko v miru se oddahneš. Kam lahko se uležeš in počiješ.
Uravnotežen čas, je brez preteklosti, kot ni prihodnosti. Raste, tako veš da je bilo in, da je. Lahko prečitaš zgodbo celo in se učiš. Lahko porabiš vse kar znaš in se sprobaš. Kar želiš sestavi. Ustvari lepoto, ki jo užiješ, čvrsto in resno. Prav zares. To je novo seme, ki razburka domišljijo. Od tu rasteš do kamor vidiš. Moč in ljubezen sta združena v besedi. Z vsemi tremi pleteš zgradbo, v kateri je tvoj dom. Svet čaka, da se vanj vseliš. Ve da ne veš, vendar vseeno čaka. Razsoditi ti je treba. Dali svet tvoj dom, ali to še vedno je tvoj dvom. Um te pelje kamor razsodiš. Usoda podari razum s katerim skleneš sporazum.
Čas zgubi sedaj veljavo. Teče, teče, teče in se ne ustavi. Tik in tak in tik in tak in tik in tak in tik in tak…., se ne ustavi. Zavest gosti se v globinah, sliši zvok oddaljen. Daleč, daleč stran še v črni domišljiji. Tam kjer ni svetlobe, zabobni in poči. Do nas pride le žarek, z njim potuje slika. Enak lik nas čaka, da se udejani. Ustvariti nam je vero, spisati dokaz, ki nas uči, da mir živi. Razum viharni, glasno zdaj razlaga, prepričuje. Verodostojnost naj bo na dnu zaupanja. Tokrat nam ni dovoljeno ostati v megli, razširi se po mreži. Ni dovolj, da smo ulovljeni. Stopiti, nam je na pot. Začne se pot s prvim korakom. Ide od enega do drugega, od drugega do tretjega. Od tretjega do enega. Tako naprej do konca zgradi se dokaz. In tako lahko se spiše vera, ki uči, da mir živi.
Rojstvo to je res veliko. Domišljija, vera prideta najbliže jazu kar se da. Zgodi se, da jaz ni več v stvarnosti omejeni z neskončnostjo. Ne, ne! Temveč jaz postane stvarnost omejena z neskončnosjo. Nič več prikazen, ne izgled. Ne več misel, kot ne sanja. Želi živeti, biti in spoznati. Želi zavest. Tako lahko zgradi se raj. Vendar pazi! Odgovorno, to kar ješ, to si. In ko naješ se ognja in lave, postaneš zmaj. V trenutku, ko jaz spozna svoj jaz, najde dom. Zgubi dvom, da dom njegov je svet. Tako živi bogato in razkošno in pri tem je miren.
“
January’s Tale
Time begins a new cycle, but not like every time. It stands heavier and more dense. The champagne is not yet drunk, in love’s embrace, the kiss still lingers. Let the murky word be judged by thought. In the soul sits a treasure. It unlocks doors, spills into the open. With whom to share? A question for the judge. He is called to do great work, it get’s hard. A solemn second, a weighty gravity. The longer it runs, the more we’ve spent. The farther it goes, the less remains. Is it art or is it passion? Lover gaze, enchanted where to draw from? Great is the desire. In which direction to turn? Should I unfold, spread open my plans. Now each weighs for themselves. No one truly knows, the ground is still slippery, unknown. The judge, staring into his own abyss, seeks as deep as he can. He must explore a long history. There he thinks, he finds. What went wrong, the past knows. From there, words echo, calling back all meaning. He searches, searches, searches, and he says: “Let it be safe”. Before you outrun yourself, before you reap too much, lest it hurt, stop and consider.
The judge descends two more steps. Home, not just security, is being built anew. The community we were part of no longer holds. Don’t rush, calm your longings. Time demands each of us grasp and judge. Where from, how far, and where to. And when the cross appears in the sky, roots will sprout. The force is truly great. Yet we must wait for it to grow, to bear fruit. More tangible the thought, heavier is the word. Less is more, ancient wisdom. Even if pain arises in your head, do not cross the boundary. The hardest remedy, when a thought blazes too bright, is silence. Let there be desire and strength, let there be passion and the pain that comes from it. Seek where you can breathe in peace, where you can lie down and rest.
Balanced time is without a past, as it is without a future. It grows so you know what was and what is. You can read the whole story and learn. You can use all you know and test yourself. Assemble what you desire. Create beauty you can savor, firm and serious. Truly. This is the new seed that stirs the imagination. From here you grow as far as you can see. Power and love are united in the word. With all three, you weave the structure in which your home resides. The world waits for you to settle into it. It knows you don’t know, yet it waits all the same. You must decide, whether the world is your home, or whether this is still your doubt. The mind leads where you choose. Fate grants the reason with which you make agreement.
Time now loses its authority. It flows, flows, flows, does not stop. Tick and tock, tick and tock, tick and tock, tick and tock,… it does not stop. Consciousness gathers in the depths, hears a distant sound. Far, far away, in black imagination. Where there is no light, it rumbles and cracks. Only a beam reaches us, with it travels an image. The same figure awaits us, ready to manifest. We must create faith, write proof that teaches us peace lives. Stormy reason now explains loudly, persuading. Let credibility lie at the foundation of trust. This time we are not allowed to remain in the fog, it spreads through the net. It is not enough to be caught. We must step onto the path. The journey begins with the first step. It moves from one to another, from another to a third, from the third back to the one. On and on, until proof is built. And so, faith can be written that teaches peace lives.
This birth is truly great. Imagination and faith comes as close to the I as possible. It happens that the I is no longer in reality limited by infinity. No, no. Rather the I becomes reality bounded by infinity. No longer an apparition, no longer an appearance. No longer a thought, as if a dream. It wishes to live, to be, to know. It wishes consciousness. Thus, paradise can be built. But beware! Responsibly, what you eat, that you become. And when you feed on fire and lava, you become a dragon. The moment the I recognizes its own I, it finds home. It loses the doubt that its home is the world. And so it lives richly, luxuriously and in this, it is at peace.
“
8.12.2025
Złota łódź
Maria Pawlikowska- Jasnorzewska
24.11.1891 Krakow – 9.7.1945 Manchester U.K.
Gdzie czarna wzbiera północ,
wąski nów jest jak czółno,
jak złota
yola.
Płynie nad gwarem miasta,
kędy noc się rozrasta
w czarnych pókolach…
Siedzi w niej mój kochanek
i ręce posrebrzane
opiera
na wiośle –
Wzdycha moim westchnieniem,
marzy moim marzeniem
w tej samej wiośnie…
Czekałam tu na niego,
lecz nie przyszedł,
dlatego że wiosłuje
w niebie.
Obłoki jak bałwany
owijają go w pianę
w mglistym pogrzebie –
Lecz on, zawsze zwycięski,
wypływa z bladej klęski,
wiosłując niezłomnie — — —
na ramię swe
stalowe
przechyla
senną głowę
i śpiewa o mnie.
O moich ustach, rękach,
smutku, przed którym klęka,
westchnieniach,
które zlicza — — —
i czeka, by raz w nocy
przybyć mi ku pomocy
jako łódź
ratownicza…
“
Neptun v peti hiši v Škorpijonu, 8.12.2025
Dovolj!
Kaj, če bi še malo hodil?
Ali se usedel pred še eno sliko.
Čutiš kaj je umetnost?
Včeraj sem pil in se napil.
Vendar sem bil vesel.
Nisem čutil bolečine,
znal sem pot k sebi,
ki mi je odkrila tla do odgovorov.
Če bi hotel bi lahko zaspal pod mizo.
Z odprtimi očmi.
Ne vem ali sem lagal ali ne.
Ni mi bilo do tega,
da bi se srečal s tem.
Tako pogledam dekletu v oči.
Vendar kaj, kaj?
Biti vojak? Ne.
Zaspati, pozabiti. Ne!
Kako najti domov?
Sedim in vidim glasbo.
Pred mano stoji kot slika brez spomina.
“
December’s Tale
Thoughts come to a halt memory ignites. Bang, perhaps an end, perhaps a beginning. The old vizier unlocks the door. Long in solitude, he has been creating. Emotions pour across his brow. He hopes all he has pieced together will hold. The vision he carries is truly vast. He has grown weary, gaunt. He reads thoughts still waiting for words. To gather all and bind them into one. He labored, struggled, yet could not truly seize the thing. To finish, he resolved to surrender, to let it float to the surface on its own. He seeks an end, yet stumbles upon nothing. Time moves, moves, yet goes nowhere. Torment? No. Trouble? No. Let it go otherwise, it will not unfold. One last time, he reads halted thoughts, sits down with them, speaks with them. When the night begins to brighten, when not all stars are in the sky, that is when we play with the shadows of our lover. We let voices shape the mood. Then, let the tale be told by grandmother. An image from ancient times within us. Sitting together around the fire, in a circle. Voice, shadow, waves of warmth. Circle after circle, day after day. Spirit. I heard a story. The old vizier imagines and feels but he cannot grasp fire, nor water. He writes: “Word, image, imprint, net.”
Mercury stations, ends its retrograde. Saturn ends its retrograde, lingers a few days. Neptune stands beside it.Venus enters Sagittarius, forms a sextile with Pluto in Aquarius. Moon and Sun stand opposite — Full Moon on Sagittarius–Gemini axis.
It does good, this expansion. A hazy vision, a wall dissolving. Forward, backward — meaningless. Breathe in, expand. Draw from everywhere, resolve the question of the end. As in ancient times, let it be taken as truth. Between the end and the beginning there is bang. A long road leads toward the boundary. We have not yet succeeded in counting galaxies, in reading what lies within them. Here, I turn; here, I dive deep. I find all around, everything built itself. From here, the center, from here, the word becomes the medium. The bond between outpouring and ocean. Let whoever wishes create laws and their articles. I place myself in the center. More than already is, cannot be. Yet that does not mean the end. At least, that is what we think. What shall the agreement be? Come, let us measure the day. Is it long? Is it short? It will be, regardless. To measure it, we go toward one another, sit down together. And when we know how, we explore where the solid earth ends. For there, the vision trembles, the ship’s course remains without a helmsman. Easiest to drift into the infinite. To draw a line and follow the tracing. Will you return from those distances, bring us a plan, a story. Time passes for the old vizier he unravels riddle after riddle. What now, when I know that once I cross the threshold, I return again to the path. Again I search, question myself, relive my youth. From where have all these chests of memories gathered? Where shall they go? Can one learn from them, or shall I halt my thoughts, release the memory-filled chests to the seafloor? The gold within them is a pledge, that when needed, we shall return for them. The reality I knew has passed. The circle begins anew. “Word, image, imprint, net.”
Mercury in Scorpio, Jupiter in Cancer, and Saturn in Pisces form a Grand Water Trine. Neptune in Pisces ends its retrograde. One after another, Mars, Moon, Sun, and Venus in Sagittarius square Saturn and Neptune in Pisces. Most planets in Jupiter-ruled signs: Sagittarius and Pisces.
A vision is hard to understand, harder still to live with it. A thought gasps, falls from the mind, time for revelry. It darkens; light’s last minutes are pinched away. The day grows short, precious as a pearl. What was done, is done. Black night, long night, may it be clear, icy, reaching the depths. Now the seed drinks saps from the deep. Thick and potent. Flowing slow as crystalline mountains.
We must light the fire, warm our hands, stroke the skin with our palms, warm the feet. Warm the place where you will sleep through winter. Wrap bones in wool and wild hides. Sand trickles in the hourglass — time flows before our eyes. The knot is loosened. Mystery. But before sitting before the judge, before the wise ones take their seats, let the games of love be played. Kisses and bodies, lovers longing for one another. New verses rhyme, heart waves in their sounds. Hard passion, body against body. Where there are no flowers, there are patterns. Lovers struck in a warmed bed. Sweet words, so sweet they lose all meaning. And yet if you listen closely, you recognize their flow. They are not birds, nor forests. On the other side of the wall, cold blows wind, water hard as stone. When the lovers are at their peak, the sun shines. “Word, image, imprint, net.”
Moon conjunct Sun — New Moon in Sagittarius, both square the Saturn-Neptune conjunction in Pisces, then move one after another into Capricorn. On New Year’s Night, Venus, Mars, and Sun gather together, while Mercury squares Saturn and Neptune.*
In the distance, I lose myself in the expanse.
Decembrska pripoved
Ustavijo se misli, zagori spomin. Pok, morda le konec, morda začetek. Odklene vrata star vezir. Dolgo v samoti je ustvarjal. Čustva lijo mu prek čela. Upa, da uspe vse kar skupaj je sestavljal. Predstava, ki ima jo je zares velika. Opešal je in smršavil. Bere misli, na katere čakajo besede. Povzeti vse in zvezati v eno. Trudil se in namučil, a zgrabiti stvar zares ni mu uspelo. Da konča, razrešil se je prepustiti, naj kar samo na površje splava. Konec išče, vendar se ob nič ne spotakne. Ide čas, ide in nikamor ne zaide. Muke, ne. Težave, ne! Naj ide, ker drugače se ne izide. Poslednjič mu prebrati vse zaustavljene je misli, z njimi skupaj se usesti. Skupaj sesti in se pogovoriti. Ko noč se rasvetli, ko ni vseh zvezd na nebu, takrat igrati nam se s sencami ljubimke. Glasovom prepustiti oblikovati razpoloženje. Naj takrat se sluša pripoved, ki jih pravi stara mater. Iz davnine v nas je slika, ko sedimo skupaj ob ognju. V krogu, glas, senca, valovi toplota. Krog za krogom. Dan za dnem. Duh. Slišal sem, pripoved. Domišlja in čustvuje vezir stari, zagrabiti ne more ognja kot ne vode. Napiše: ” Beseda, slika, odtis, mreža.”
Merkur se ustavi in konča svoj retrogradni tek. Saturn konča svoj retrogradni tek in ostane nekaj dni na mestu. Ob njem stoji Neptun. Venera vstopi v Strelca in tvori sekstil s Plutonom v Vodnarju. Luna in Sonce si stojita nasproti, polna Luna, os Strelec – Dvojček.
Dobro dene, ko tako se širi. Meglen privid in stena, ki se razblini. Naprej, nazaj, brez pomena. Vdihni in se širi. Od povsod je vzeti in vprašanje konca razrešiti. Kot nekoč, naj bo vzeto za resnično. Med koncem in začetkom, poči. Pot dolga vodi proti meji. Galaksije šteti, kaj je v njih, razbrati nam zaenkrat ni uspelo. Tu zavrtam, tu se poglobim. Najdem, vse naokoli se je zgradilo samo od sebe. Od tu sredina, od tu beseda, ki postane sredstvo. Vez med izlivom in med morjem. Naj zakone in njih člene ustvari kdor si hoče, sam postavim se v središče. Več kot je že, se ne da. To vseeno ne pomeni konca. Vsaj mislimo tako. Kakšen naj bo dogovor? Dajmo, dan izmerimo. Mar je dolg? Ali kratek, vseeno bode. Da ga izmerimo si idemo naproti in se skupaj usedemo. In, ko nam je znati, raziščimo kje konča se trdna zemlja. Ker od tu se privid zamaje, ladje tek ostane brez krmarja. Najlaže se spustiti v neskončno. Urediti črto in slediti poslikave. Dali vrneš se iz teh daljav, načrt in pripoved nam prinesi. Mineva čas vezirju starem, odplete uganko za uganko. Kaj naj zdaj, ko znam, da ko stopim prek praga, vrnem se nazaj na pot. Zopet preiščem in se preizprašam, ponovim mladost. Od kod vseh skrinj spominov se nabralo, kam naj z njimi? Mar se da učiti iz njih, ali naj ustavim misli? Spustim spominov polne skrinje na dno morja. Zlato v njih je porok, da, ko bo potrebno se vrnemo po njih nazaj. Stvarnost, ki jo poznam, je minila. Krog začne se znova. ” Beseda, slika, odtis, mreža.”
Merkur v Škorpjonu, Jupiter v Raku in Saturn v Ribah tvorijo veliki vodni trikotnik. Neptun v Ribah konča retrogradni tek. Eden za drugim Mars, Luna, Sonce in Venera iz Strelca opravijo kvadrat s Saturnom in Neptunom v Ribah. Večina planetov v Jupitrovskima znamenenjema Strelec in Ribi.
Privid težko je razumeti, še težje z njim živeti. Zasopiha misel, pade iz glave, čas je za zabave. Temni se in svetlobi odščipne zadnje se minute. Dan postane kratek, dragocen kot biser. Kar se je storilo, se je končalo. Noč črna, noč dolga, naj bo jasna, naj bo ledena in naj dno doseže. Srka seme zdaj sokove iz globine. Krepke in goste. Tečejo počasi kot kristalne gore. Prižgati nujno je potrebno ogenj, ogreti roke. Z dlanmi potegni po koži in ogrej si noge. Ogrej kjer spal boš zimo. Zavi kosti v volno in v divje kože. Siplje pesek se v peščeni uri. Teče čas, pred očmi. Razvozlan je vozel. Skrivnostni. A še predno se usesti pred sodnika. Še predno usedejo se modri, naj pojo ljubezni igre. Poljube in telesi, želita si ljubimca. Rimajo se novi verzi, valovi srce v njih zvokih. Trda strast, telo s telesom. Kjer ni cvetja tam so vzorci. Zadevana ljubimca sta v ogreti postli. Besede sladke, da v njih ni več smisla. So. In če pozorno jih poslušaš, prepoznaš njih tok. Niso ptiči, tudi ne gozdovi. Na drugi strani stene brije mraz in duva veter. Reže burja in voda trda je kot skala. Ko ljubimca sta na vrhu, posije jima sonce. ” Beseda, slika, odtis, mreža.”
Luna konjunkcija Sonce, mlaj v Strelcu opravita kvadrat s konjunkcijo Saturna in Neptuna v Ribah nato se eden za drugim premakneta v Kozoroga. Na novoletno noč se skupaj znajdejo Venera, Mars in Sonce, medtem ko Merkur tvori kvadrat s Saturnom in Neptunom.
V daljavi se zgubim v širjavi.
“
retrogradni Saturn v Biku v deseti hiši, 17.11.2025, 15.28
V ogledalu vidim sliko,
ki je popačen del mene.
Razbijem ogledalo in poberem bistvo.
Skozi okno naberem temo.
Zavedam se, da je noč brez zvezd.
Stlačen bom pod oblake nabite z vodo.
Zvezde sevajo do okna.
Od okna do mene je le domišljija.
“
Odysseas Elytis, November 2, 1911 Heraklion, Greece

1.11.2025
Novemberska pripoved
Zgodi se preizkus in uspe? Na novo zasvetijo zobje. Vendar kakšni in zakaj? Težko se izgovorijo besede, še teže jih podpišemo. Nadaljujmo z igro, pod senco vojne sveti misel…, ki oznani, da nismo daleč, a še vedno predaleč. Da moč je tista, ki ubrani je beseda klena, izklesana. Vendar ljudstvu ne oznanja dali resnično smer je prava. Čustva počasi se umirijo, iztrgajo se glasovi. Ne morejo se naravnati odnosi. Družina dom, jaz in ti, vsi mi! Poskrbimo za križišče, a najbolje se ustaviti in domov odpraviti. Kot za šalo se nastavijo prepreke, visoke kot bregovi. Z enega brega grom, z drugega blisk. Kaj natančno se dogaja in kdo izzval je koga, nihče o tem nič ne reče. Kot, da vse je čisto, vse se sveti. Vendar nam razumeti, je prej blisk ali se zatreslo je v gromu? In, ko to postane jasno, zdaj lahko odmerimo razdaljo in do kod nam je iskati. Napetost res je neukročena in se sproži. Iskati nam pomen je v tem, kaj se skriva v svetlobi in kaj v zvoku. Ne prenese več novica svoje laži, sproži v njej se iskra in ne zdrži drugače kot, da zagori. Poči v ognju in se razpoči, odleti na vse strani. Vendar dokler z nami je kot pok in žvižg in pisk, kot pritisk v ušesih, nima jasnega pomena. Glasno zahrumi in nas prestraši. Kje zares se je zgodilo in kaj, resnica samo pokaže in izreče. Zdaj ostane z nami Sonce in Luna in spomin, ko oba sta v vodi. Mirna čustva ladja plove, vse smeri so kot široka cesta. Mogoče prav zato se človek ustraši, ker podnevi ni mu najti. Ponoči, zakrije ga sopara in ne vidi ven iz svoje duše. Srce napolnjeno do bolečine, spojene z vodo, ki liže skale. Težko to se čuje, bije v glavi, zvoni v ušesih.
Mars in Merkur tvorita konjunkcijo v Škorpijonu, ki jo bosta ponovila v Strelcu. Sonce trigon Luna med Škorpijonom in Ribama. Venera, Kiron, Jupiter T-kvadrat z Jupitrom na vrhu v Raku. Mars trigon Neptun, opozicija Uran na osi Dvojčka – Strelec
Ali bo dogovor, ali bo prepir, bo tišina, ali bo alarm? Vprašanja so na mestu. Resnica neglede na semafor, neglede na rezultat, odgovor že v naprej pozna. Ne izmakne se ji nič, prav nič, še najman samopašna biričija. Kot ne uide ji namera, ki se skriva za rokavom in čaka, da morda se posreči. Odigra se igra smrti in življenja, ki nove vrednosti za vsakega določi. To zdaj potrebno je prenesti v zastražene sobane. Tja kjer ni oči, od koder besed se ne sliši. Tu predela se pogodbe, razvrstijo misli se vseh možnih vrst. Od skrivnosti do resnice je stopnica. Vendar stopnica, globoko v črno ukopanega poguma. Ali, ali je na stvari, tako vsak za sebe, na sebi najbližje stavi. A na drugi strani, daleč, visoko kot nebo so zvezde. Zavest nam pravi, da predaleč in boleče nam za njimi iti. Smiselno preden se razpoči je ustaviti korak in se obrniti vase. Zbrati misli in jih splesti v modrost. Z nje korenin sestavimo zdaj temelj. Upočasniti in umiriti, izstopiti iz bolida in ponovno nam hoditi. Nazaj sedaj, vrniti se do bistva preizkusa. Ker tam leži skrivnost iz katere zrastel je nemir. Le tam začel se trušč, ki zaprl je ušesa. Srce napolnjeno do bolečine, spojene z vodo, ki liže skale.
Merkur se ustavlja in neprestano tvori opozicijo z Uranom. Polna Luna os Škorpijon – Bik, Venera vstopi v Škorpijona in tvori z Neptunom in Uranom konfiguracijo Božjega prsta, dan zatem pa kvadrat s Plutonom. Merkur se zaustavi in prične retrogradni tok, opravi konjunkcijo z Marsom v Strelcu, retrogradno se začne pomikati tudi Jupiter v Raku. Uran prestopi iz Dvojčkov v Bika.
Zdaj Kralj ne čaka več, razčiščuje kar nabralo se mu v duši. Postavlja vprašanja. Odgovorov ni mu najti brez, da se posvetuje. Počasi brbota vrelec znanja in modrosti. Iz ene strani se mu približa vezir stari. Urediti jima smisel je časovne zanke. Skupaj odgovorita na duševnosti ustroj v kateri se je znašla skupnost. Pot ne ide stran od nas samih. Tu kjer smo in tu kjer smo zrasli, nam je razrešiti past, bolečine naše. Sedaj še vedno vsega je v izobilju, resnično nam strahu ni potrebno napihovati. Dovolj za vse, nas in vas, poiskati kako deliti nam je hišo in jo imeti v oblasti. Javlja zakopan se v svoje misli jima mislec, ljubitelj modrosti. Zdaj smo skupaj in to je pot. Ljubezen čustvo, ki nas poveže, naj ne razdere nas sovraštvo. Ugotovijo modro. Zgradijo podlago za pripoved ustvarjalno. In ko iz onostranstva vrne se Kraljica, spomni težkega se čustva in napovedi sovražnih. Skupaj s Kraljem se zaveže, da za posredovanje med resničnim in zasebnim, naj govorijo slike in simboli. Za trenutek se ukine jezik, dokler izgubljena se ne najde misel, ki skriva svoj obraz. Srce napolnjeno do bolečine, spojene z vodo, ki liže skale. Ko besede ponovno bodo izrečene, nasproti bosta stala ljubezen nočna in svoboda stvarna.
Sonce, Jupiter in Saturn tvorijo veliki vodni trikotnik. Prazna Luna v konjunkciji z retrogranim Merkurjem. Sonce trigon Neptun, opozicija Uran. Združita se Merkur in Venera, Merkur zadnji dan novembra začne svoj direknti hod, medtem, ko Venera stopi v trigon z Neptunom in opozicijo z Uranom.
Od korenin do skal in od tu še globje do rude. Pripoved govori kaj se Novembra dogaja na nebu. Za pogled v vaše osebno astrološko dogajenje potrebujemo rojstno karto. Vsebina kakovosti časa se razgrne v navezavi vaše rojstne karte z neposrednim vplivom dejanskega dogajanja na nebu. Vabim vas in vse za katere mislite, da je smiselno, na astrološko posvetovanje. Za izdelavo horoskopa potrebujem čas, kraj in datum rojstva. Posvetovanja potekajo osebno, pisno ali po videoklicu. Vse nadaljne informacije lahko dobite:
www.istokstan.org , istokmarkoja@gmail.com , +386 30 386179
Kdor želi spremljati moje astološko delo lahko sledi blogu, ki ga urejam na www.istokstan.org , ali pa mi pošlje svoj e-mail naslov na kateraga lahko prejema moje mesečne astrološke pripovedi. Kdor ne želi sprejemati astroloških sporočil, naj me obvesti in ga zbrišem iz liste. Sprejemam tudi prostovoljne prispevke. Vsi, ki želite pripomoči vabljeni, da me podprete na:
ERSTE BANK, IBAN AT89 2011 1828 7498 0200, Prejemnik: Istok Markoja, namen vplačila: Support of Istokstan
Vabljeni
November’s Tale
A test unfolds and succeeds? Teeth shine anew. But what kind, and why? Words are hard to speak, harder still to sign. Let the game go on, under war’s shadow gleams a thought… whispering we are not far, yet still too far away. That power the one that guards the carved and sacred word, does not show the people whether the path is true.
Emotions slowly settle, voices tear loose. Relationships refuse to align. Family, home, you and I—all of us! We tend the crossroads, yet it’s best to pause and turn for home. As if in jest, obstacles arise, steep as riverbanks. From one shore thunder, from the other lightning. What exactly is happening, who provoked whom? No one speaks a word. As though all is clean, all gleaming. Yet to understand did lightning flash first, or did thunder tremble? And when that grows clear, we can measure the distance, and know how far we must seek. Tension, truly unbound, ignites. We search for meaning what hides in the light, what hides in the sound. The lie can no longer carry the news; a spark flares within it cannot but burn. It bursts in the fire and shatters, flies in all directions. Yet while it remains with us as bang, whistle, hiss, as pressure in the ears it holds no clear meaning. It roars loudly, frightens us. Where it truly happened, and what it was truth alone will show and speak. Now only the Sun and Moon remain with us, and memory, while both drift in water. The ship of calm feeling sails on, all directions are like a wide road. Perhaps that’s why we grow afraid by day, we cannot find our way. By night, vapour hides us, we cannot see out of our own souls. A heart filled to the point of pain, merged with water that licks the stones. This is hard to hear, it beats in the head, rings in the ears.
Mars and Mercury conjunct in Scorpio, repeating in Sagittarius. Sun trine Moon between Scorpio and Pisces. Venus, Chiron, Jupiter form a T-square with Jupiter at the top in Cancer. Mars trine Neptune, opposition Uranus on the Gemini–Sagittarius axis.
Will there be agreement, or dispute? Silence, or alarm? Questions hang in the air. Truth, regardless of the semaphore, regardless of the outcome, knows the answer from the start. Nothing escapes it—nothing— not even the pettiest tyranny. Just as it won’t miss the intention hidden up a sleeve, waiting for its chance. The game of death and life plays out, setting new values for each. This must now be carried into guarded chambers, where there are no eyes, from where no words are heard. Here, contracts are worked out, thoughts of every kind are sorted. From mystery to truth—there is a step. But a step dug deep into black courage. All in all each bets on what’s the closest. Yet on the other side, far off, high as the sky are stars. Consciousness tells us: they are too far, too painful to reach. Before the crack widens, it makes sense to halt, turn inward, gather thoughts, and weave them into wisdom. From its roots, we now lay a foundation. To slow, to calm, to step out of the race car and walk once more. Back now, return to the essence of the test. For there lies the secret from which unrest grew. Only there began the noise that shut our ears. A heart filled to the point of pain, merged with water that licks the stones.
Mercury stations, continually opposing Uranus. Full Moon on Scorpio–Taurus axis. Venus enters Scorpio, forms a Finger of God configuration with Neptune and Uranus, then squares Pluto the next day. Mercury stations and turns retrograde, conjuncts Mars in Sagittarius, Jupiter also begins retrograde motion in Cancer. Uranus enters Taurus from Gemini.
Now the King waits no more, he clarifies what has gathered in his soul. He asks questions. He cannot find answers without counsel. Slowly, the spring of knowledge and wisdom bubbles up. From one side, the old vizier approaches. Together, they must order the loop of time— answer the psychic structure in which the community is caught. The path does not lead away from ourselves. Right where we are, where we grew, that is where we must resolve the trap, our pain. Still there is abundance of everything; truly, we need not inflate fear. Enough for all, you and us. We must learn how to share the house, and hold it in our care. The thinker, the lover of wisdom, burrows into his thoughts and speaks to them. “Now we are together and that is the way. Love is the feeling that binds us, we must not be torn by hatred.” Wisely, they realize this. They build a foundation for a creative narrative. And when the Queen returns from beyond, she recalls the heavy feeling, the premonition of hostility. Together with the King, she vows that images and symbols shall speak as mediators between verity and the private. For a moment, language is suspended. Until the lost thought is found, the one still hiding its face. A heart filled to the point of pain, merged with water that licks the stones. When words are spoken again, nightly love and tangible freedom will stand facing one another.
Sun, Jupiter, and Saturn form a grand water trine. New Moon conjunct retrograde Mercury. Sun trine Neptune, opposition Uranus. Mercury and Venus unite; on the last day of November, Mercury turns direct, while Venus forms a trine to Neptune and an opposition to Uranus.
From roots to stones, and deeper still—to ore. This tale tells what happens in November’s sky. To glimpse your personal astrological story, a birth chart is needed where time’s quality unfolds through the direct touch of heaven. I invite you—and all who feel called— to an astrological consultation. To craft your horoscope, I need your birth time, place, and date. Sessions are held in person, in writing, or by video call.
For more:
+386 30 386179
Follow my work via blog (www.istokstan.org) or send your email to receive monthly astrological tales. To unsubscribe, simply notify me. Voluntary contributions are welcome.
ERSTE BANK
IBAN AT89 2011 1828 7498 0200
Recipient: Istok Markoja
Purpose: Support of Istokstan
Welcome
“
13.10.2025, Jupiter v četrti hiši v Škorpijonu
Spet sem se napil in sprožil plaz. Komajda sem spoznal tvoj zdrav dih. Čeprav sem se namenil, da te počakam sem krenil brez misli. Iz oči mi je padala nova zima, ki je prezebovala ljudi. Nismo se ustavljali pred dejstvom, da smo kultura. Nismo vedeli o daljnih, plavajočih, krvoločnih, zadovoljnih bengalskih tigrih. Vstavljali smo se le ob nepomembnem obedu, skuhanem brez naše vednosti. Temu primerno je bil prezir čustvo s katerim so bile oblegane naše sence. Meso je bilo skrito v koži. Z nje pa so odpadale zadnje zdrave vsebine pred popolno pijano nočjo. Bil sem svetloba zvezde, ki je ženskemu očesu izginila, ko se je začel dan. Spomnim se, da nisem pomislil na fuk. Gledal sem v budale prejšnje minute, z jeziki onemogle sprevrženosti. Kdo si bil je edino kar se spomnim. Kaj veš o dekletu, ki si je izpahnila užitek preden je spoznala svojega ljubimca? Te je kdo vabil spoznati temo daljave? Blesk svetlobe z razbitega granita. Prostega dolžnosti s katero ga je obremenjevala nesmiselna metafizika gore. Začutil sem tvojo besedo, ki je nisem znal degustirati, ne spraviti skozi kosti. Lahko bi rastel kot otrok in se spremenil v krokodila. Si bila z mano, ko sem pil in se spremenil v spanec nemogočih ljudi? Si bila z mano, ko je umrl stari oče z lahkoto v očeh in brez krvnega pritiska? Jeza se je nakopičila samo zato, da se spremeni v popolno barvo. V meni še vedno živi slika pogrebcev zadnjega veselega koncerta v mojem mestu. Najedel sem se za ta dan.
“
Marina Cvetajeva, 9.10.1892, 00:00 Moskva, 31.8.1941
В лоб целовать — заботу стереть…
В лоб целовать — заботу стереть.
В лоб целую.
В глаза целовать — бессонницу снять.
В глаза целую.
В губы целовать — водой напоить.
В губы целую.
В лоб целовать — память стереть.
В лоб целую.
“
1.10.2025
Oktobrska pripoved
Veliko, velikih bilo solza. Veliko, velikih bilo besed. Vprašanj in slik, tudi njih bilo veliko. Za dobro mero se ustrašili izbranci, pozabili od kod in do kam. Zgodijo se umori, pospravijo se sogovorci kot govorci. Zamižal Sonce kralj je na obe očesi, za trenutek se stemni. Kdor je zmogel je hitel in kdor je zmogel je prehitel. Bili so tisti, ki so našli svoje mesto, kot oni, ki so se poskrili in se tega veselili. Kaj od vseh besed izrečenih, bomo zapisali, se postavi vprašanje. Koliko solza si zapomnili, koga umorov sogovorcev in govorcev bomo obsodili? Kako nam iti dalje se na glas sprašujejo v dvorani, kako živeti, kako izgubiti in kako zmagati.
Naloga težka! Sonce kralj izda ukaz Saturnu vezirju in jasnovidcu Neptunu. Naj izvedeta nemogoče, jima reče: “Zadržita ljudstvo kar pred vrati!” Niso si bili složni, ne istih misli. Nam povedati resnico, nam napihniti možgane? Kaj potegniti na svetlo, ostane vprašanje. Prihodnost je osvobojena izkušnje in se ne dotika obstoja, stoji izven oblike in se razkriva kot razlaga spomina.Poizkus je dober, misel ugrizne se v rep. Vrti se in ponavlja na vseh kanalih, trobi iz vseh trobil. Preglasi vse in preplavi tudi tiste, ki svoja mnenja so podali. Zdaj postaja vse bolj čvrsto in posveti se nekaterim, da ne vrag ampak zmaj vzel je šalo. Tako začne pripoved se Oktobra, na pogorišču poletja. Konec je svobode? Otežijo, izganjajo dosedaj veljavna pravila.
Noč postane daljša, pohladi se svetloba. Blizu ravnotežja dvigne kraljica Luna svoje sence. Razgiba strasti duše, pokaže od kod so brazde. Volja in sila res je močna, paziti ji je, da se ne rani. Stoji med utvaro in modrostjo, tenko je rezilo. Kakor ona tudi sel hitri Merkur stoji v domu Marsa. Na zidovih in v omarah nič, le kar je neobhodno. Najde kraljica kar potrebno je podnevi, hitri sel kar ponoči. Oba sledem sledita. Kraljica Luna kapljam krvi, Merkur sel hitri vonju smodnika. Kaj se je zgodilo mu je razvozlati in razumeti, a zato mora počakati, da osvetli mu noč kraljica.
Polna Luna os Tehtnica – Oven, Luna sledi Kironu. Merkur prestopi iz Tehtnice v Škorpijona tvori kvadrat s Plutonom in sledi Marsu.
Uspe izbrancem izmakniti dokaze, ohraniti sum v temi. Težko najti je resnico, še težje jo razodeti na svetlobi. Sojenja in raziskave so v procesu. Išče moč življenje, potoniti globje in prepluti reko. Obrne smer zdaj bog podzemlja, obudi upanje nesmrtno. Kot nekoč Utnapištim Gilgamešu obvaruje plamen. V najglobljih vodah življenske sile Uršanabi krmili čoln in ga pripelje preko, da se jima je združiti. Tako nam danes je spoznati kar leži na dnu v duši. Prihodnost je osvobojena izkušnje in se ne dotika obstoja, stoji izven oblike in se razkriva kot razlaga spomina. Modrost, tehtna odločitev, ljubezen razpeta kaplja čez rob. Rešiti nasprotja, razločiti oba pola. Sem ali sem živ? Zamotano poleti vprašanje. Na nebu v zraku nov zmaj.
Pluton prične svoj direkni tek. Venera prispe iz Device v Tehtnico, po opoziciji s Saturnom tvori skupaj s Plutonom, Uranom in Neptunom konstelacijo zmaja.
Ko sta skupaj kralj in kraljica, zakipi. Kar ne uspe Merkurju slu hitremu razvozlati in v besede preliti, kar ne najde misli in njih govorico se zgosti v čustva. Stopi Feniks iz pepela. Velika prihaja plima, razbukrana je voda. Dvigujejo se oceani, hitijo v njih reke. Napolnijo se izviri in vodnjaki, vlaga naseli pore. Odpre se v duši. Valovijo čustva, gnana dosežejo globeli kot vrhove. Neustavljivo teče, teče, teče… Vkup se premika, odplakne steno nepremagljivo, teče, združi, zedini. Oplodi, naj se rodi! Valovi butnejo ob skale, zatrese se obala. Dali zdržijo pregrade, dali združimo se v en udar. Širi se občutek, zmoremo! Silen to je tok. Kdor uspe razvozlati smer in sporočilo, naj pokaže kam vodi pot. Vse trdo otopi in se zaobli. Izgubi rezilo moč razrezati. Stopijo se besede v poezijo. Sredi pesmi stoji ženska, v njej deluje umetniški občutek. Roditi, častiti, vzdrževati. Upočasniti in deliti. Zalije zavest možnost, da dovolj je za vse.
Prazna Luna v Tehtnici. Sonce vstopi v Škorpjona in tvori kvadrat s Plutonom, Neptun se vrne iz Ovna nazaj v Ribi. Oblikuje se veliki vodni tritoknik. Mars, Merkur v Škorpijonu, Saturn, Neptun v Ribah in Jupiter v Raku. Večina planetov, Sonce in Luna v vodnih znamenjih.
Ko bo tekla voda, razum prekrije senca. Premišlja simbole najgloblje združitve, najti mora korenine. Sam in, če ne, naj prenašajo ideje glive. Skupen jezik zdaj je poezija. Razkrije um stvarnost oblike kot neprestano vrtenje. Iz središča pa do konca in neskončno ponovitev, drži skupaj snov življenja mati. Mišica na kosti premakne sklep zavesti. Prihodnost je osvobojena izkušnje in se ne dotika obstoja, stoji izven oblike in se razkriva kot razlaga spomina.
Merkur prične obdobje sence, preide Marsa, stopi v trikotnik z Jupitrom, Saturnom in Neptunom. Mars trigon Saturn
Med nebom in morjem, odtenki iste barve. Pripoved govori kaj se Oktobra dogaja na nebu. Za vpogled v naše osebno dogajenje potrebujemo rojstno karto. Vsebina kakovosti časa se razgrne v navezavi naše rojstne karte z neposrednim vplivom dejanskega dogajanja na nebu. Vabim vas in vse za katere mislite, da je smiselno, na astrološko razlago rojstne karte. Da izdelam rojstno karto potrebujem čas, kraj in datum rojstva. Razlage potekajo osebno ali po videoklicu. Vse nadaljne informacije lahko dobite:
www.istokstan.org , istokmarkoja@gmail.com , +386 30 386179
Kdor želi spremljati moje astološko delo lahko sledi blogu, ki ga urejam na www.istokstan.org , ali pa mi pošlje svoj e-mail naslov na kateraga lahko prejema moje mesečne astrološke pripovedi. Kdor ne želi sprejemati astroloških sporočil, naj me obvesti in ga zbrišem iz liste. Sprejemam tudi prostovoljne prispevke. Vsi, ki želite pripomoči vabljeni, da me podprete na:
ERSTE BANK, IBAN AT89 2011 1828 7498 0200, Prejemnik: Istok Markoja, namen vplačila: Support of Istokstan
Vabljeni
October’s Tale
Many, many tears were shed. Many, many words were spoken. Questions and images, too, were many. For good measure, the chosen ones grew afraid, forgetting where they came from and where they were headed. Murders happen; speakers and co-speakers are swept away. The Sun King closed both his eyes, for a moment, everything darkened. Those who could, hurried, those who could, overtook. Some found their place, others hid and rejoiced in it. Which of all the spoken words will we record? How many tears will we remember? Whom shall we judge for the murder of speakers and co-speakers? In the great hall, they ask aloud: “How do we go on? How to live, how to lose, how to win?”
A heavy task! The Sun King commands Saturn the Vizier and Neptune the Seer: “Hold the people back at the gates!” They were not in agreement, not of one mind. Shall we tell them the truth, or fill their minds with air? What to bring to light? — the question lingers. The future is freed from experience – it does not touch existence, stands outside form, reveals itself as memory’s interpretation. An experiment unfolds, thought bites its own tail, spins and repeats on every channel, trumpets from every horn. It drowns out all, floods even those who have spoken their minds. Now things grow firmer, some begin to see: it was not the devil, but the dragon, who stole the joke. So begins October’s tale— on the scorched earth of summer’s end. Is freedom over? They tighten the reins, banish the rules that once held sway. The night grows longer, light cools. Near the point of balance, the Moon Queen lifts her shadows, stirs the passions of the soul, shows where the furrows lie. Will and force are strong indeed, take care they do not wound. She stands between delusion and wisdom, a blade so thin, it barely shows. Like her, swift Mercury stands in the house of Mars. On the walls, in the cupboards—nothing but the essential. The Queen finds what is needed during day, the messenger what by night. She follows traces of blood. He, the scent of gunpowder. What happened, he must unravel and understand. But first, he must wait for the Moon Queen to illuminate the night.
Full Moon in Libra–Aries | Moon follows Chiron | Mercury enters Scorpio, squares Pluto, follows Mars.
The chosen ones succeed in hiding evidence, keeping suspicion in the dark. Truth is hard to find, harder still to reveal in the light. Trials and investigations are underway. Life seeks strength, to dive deeper, to cross the river. The Lord of the Underworld now shifts direction, stirring immortal hope. As once Utnapishtim, he preserves the flame for Gilgamesh. In the deepest waters of life’s force, Urshanabi steers the boat and brings it across, so they may unite. Today, we must come to know what lies at the bottom of the soul. The future is freed from experience—it does not touch existence, stands outside form, reveals itself as memory’s interpretation. Wisdom, a weighty decision, love stretched over the edge, to resolve oppositions, to distinguish both poles. “Am I alive, or am I?” A tangled, flying question. In the airy sky—a new dragon.
Pluto begins direct motion | Venus enters Libra, after opposing Saturn, forms a dragon constellation with Pluto, Uranus, and Neptune.
When King and Queen come together, everything boils over. What swift Mercury could not unravel or put into words, what thought could not articulate—thickens into emotion. Phoenix rises from the ashes. A great tide approaches, the waters are stirred. Oceans swell, rivers rush into them. Springs and wells fill, moisture settles in pores. Something opens in the soul. Emotions wave and surge, reaching depths and peaks alike. Unstoppable, it flows and flows and flows… Moving together, it washes away the invincible wall, merges, unites. Let it fertilize, let it be born! Waves crash against rocks, shores tremble. Will the barriers hold? Shall we unite in one strike? A feeling spreads—”we can”. This is a mighty current. Whoever unravels its direction and message, let them show the way. All that is rigid softens, rounds. The blade can not cut anymore. Words merge into poetry. At the heart of the poem stands a woman. In her, an artistic feeling stirs: to give birth, to honor, to sustain. To slow down and to share. Consciousness is flooded with the possibility that there is enough for all.
New Moon in Libra | Sun enters Scorpio, squares Pluto | Neptune returns from Aries to Pisces | A grand water trine forms: Mars and Mercury in Scorpio, Saturn and Neptune in Pisces, Jupiter in Cancer. Most planets, Sun and Moon in water signs.
When water flows, reason is covered by shadow. It contemplates symbols of deepest union, it must find the roots. Alone, or if not, may the fungi carry the ideas. The common language now is poetry. Mind reveals reality as form in endless rotation. From the center to the end, and infinite repetition, the substance of life is held together by the Mother. A muscle on bone moves the joint of consciousness. The future is freed from experience— it does not touch existence, stands outside form, reveals itself as memory’s interpretation.
Mercury enters its shadow period, passes Mars, forms a trine with Jupiter, Saturn, and Neptune, Mars trine Saturn.
Between sky and sea— shades of the same color. The story tells what happens in September in the sky. For insight into our personal happening we need a birth chart. The content of the quality of time unfolds in connection our birth chart with the direct influence of the actual happening in the sky. I invite you and all for whom you think, that it is meaningful, to an astrological explanation of the birth chart. That I make a birth chart I need the time, place and date of birth. Explanations proceed in person or by video call. All further information can you get:
www.istokstan.org , istokmarkoja@gmail.com , +386 30 386179
He who wishes to follow my astrological work can follow the blog, which I maintain on www.istokstan.org, or if he sends me his e-mail address on which he can receive my monthly astrological stories. He who does not wish to receive astrological messages, let him notify me and I will delete him from the list. I accept also voluntary contributions. All, who wish to help are invited, that you support me at:
ERSTE BANK, IBAN AT89 2011 1828 7498 0200, Recipient: Istok Markoja, purpose of payment: Support of Istokstan
Welcome
“
Saturn trigon Pluton, 21.9.2025, 12:17 CET
Tu je spomenik. Čemu stoji tu,
če mu ljudje ne prinašajo rož
in ga s tem zanemarjajo.
Imamo grobove polne žive krvi.
In ne objokujemo naporov,
ki so bili potrebni za svobodo.
Nazadnje, ko je zmagal razum sem bil mrtev.
Nihče me ni pokril.
Ležal sem gol in kljub smrti me je zeblo.
“
György Faludy, September 22, 1910, Budapest, September 1, 2006
Szerelmes vers
Kovács Fannynak
A sokadik. Elfeküdtünk az ágyon
mezítlenül. Átfogtam két karommal
és azt reméltem: nagyon kellemes lesz
egy csipetnyi, szokványos unalommal.
De több volt. Bal melle fölé hajoltam.
Mihez hasonlít, tűnődtem. Talán
korál díszítés, erdei eperszem,
vagy még bimbós, parányi tulipán?
Csupán egy pillanat, s egy új világba
léptem. Elájultam, vagy ébredek?
Köröttünk csend. Kék, őrült vadvirágok
kezdtek forogni homlokom megett.
Nem parfümöd, de bőröd aromája
söpör el mindent. Nem marad velem
se baj, se gond, se félelem, se bánat
se múlt, sem emlék, csak e szerelem.
Egymásba csomagolva csak mi ketten
élünk e Földön. Ősszenő a vállunk,
utat tévesztünk a másik hajában
és egymás köldökénél meditálunk.
Elmehetsz tőlem és itt maradsz nálam
egy szál hajaddal fogaim között.
Árnyékodat használom takarónak.
Egy szót se szólj; minden titkunk közös.
Sokan vannak, kik erről mit se tudnak,
vagy nem akarják hallani, pedig
egyedül ezt nevezem szerelemnek
a lepedőnktől fel az egekig.
“
17.8.2025, 9:35, Venera konjunkcija Neptun v peti hiši, v Škorpijonu
In, ko še nisem vedel zakaj,
sem se spomnil,
da sem videl kamen,
ki si je želel vode tako gorko,
da mi je odpadel noht na levi nogi.
Nisem mogel drugače kot,
da posedim z njim
in prikličem v spomin božjih besed.
Bil sem na mrazu, vroče je postalo,
ko sem si z ledom gladil blazinice prstov.
Bolelo me je.
Nisem čutil nohtov.
Vstal sem in se sprehodil.
Ne vem od kod sem imel privid,
vendar sem slišal vodo
in videl nje barvo.
S polnimi stopali sem v naročje
zajel toliko kolikor sem lahko nesel.
Vrnil sem se h kamnu
in mu s kapljami odtiral žejo
globoko v noč.
“
3.8.2025
Alojz Gradnik, 3.8.1882 – 14.7.1967, Saturn konjunkcija Neptun trigon Venera konjunkcija Mars
Eros – Tanatos
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.
Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.
“
1.8.2025
Avgustovska pripoved
Merkur sel hitri znajde se v središču Sonca kralja. Tako močno se sveti, da od besed ostanejo le misli. Vendar kakšne? Moč silna združi ju v utrip. Srce so usta, ritem so besede. Kri v žilah nosi jih po telesu, srce prevaja in izlije zvoke v ušesa. Ljubimo bitje, ki za nami sposobno bo živeti! Ni jasno kje so vrata, ne kje kljuka. Svetleče misli nam je razumeti. Poslušati utrip srca, se z ritmom uglasiti. Ljubezen v srcu ustvari besede, ki nam jih govoriti. Merkur sel hitri oblit z vestjo svetlobe. Prepusti Soncu kralju, da pot pokaže mu iz zagate, misli spremeni v besede, ki ustvarijo stvarnost.
Retrogradni Merkur konjunkcija Sonce v Levu.
Na dom kraljice Lune vstopi Venera boginja. Išče ljubezen, ki se ji dozdeva jo je izgubila. Kje je izvir iz katerega nam piti, se sprašuje boginja. Kod varno je stopiti pred ljudi, ne da se nam bati, do ostanemo sami. Išče Venera v naravi, po robu se ji vezir Saturn stari postavi. Ne spusti jo iz okvirov, ne iz oblik katerih hoče se znebiti. Privid ji prekrije in odplakne mir. Zgubi tla pod nogami Venera ljubezni boginja. Zastavi veliko se ji vprašanje. Kaj realnost in kaj je iluzija, je ljubezen le čarovnija? Potrebuje čas, da ga razume, potiho o njem se spravi pogovoriti. Da v miru lahko nadlajuje pot do izvira, z vezirjem Saturnom starim in jasnovidcem Neptunom izčistiti ji je svoja čustva. Poskrbeti, da ji ne zaparita misli in jih otežita. Kadar po ljubezni se sprašuješ se zamisli in vpraša: “Ljubimo bitje, ki za nami sposobno bo živeti?” Pogled obrne v plamena, bere iz njih besede vezirja starega Saturna in Neptuna jasnovidca. Ljubimo dokončanje svojega dela in z njim stvarem ustvarimo obliko. Radi si priznamo koliko smo vložili truda. Težko se predamo. Sabo nosimo svoj jaz, ker mislimo, da vladamo premoženju, ki imamo ga v oblasti. Pomodruje vezir Saturn stari. Naprej beseda prepuščena jasnovidcu je Neptunu. Izpari iz njega duh, ki pravi: “Oblika v obliki. Misel dotakne srčnih se nihajev. Utripov nam prešteti nemogoče, kot začetka tudi konca ni nam znati. Oblika v obliki. Ljubezen najprej preide iz mame na dojenčka. Oblika v obliki prestopa iz oblike v obliko.” Potrebuje čas zdaj Venera ljubezni boginja. Rešiti mir v duši, pohladiti strasti. Stran hoče od besed. Se pomiriti v objemu stare ženske, narave.
Venera tvori kvadrat s konjunkcijo Saturna in Neptuna, iz Raka v Ovna. Obenem je v trigonu z Luno v Škorpjonu.
Do kam, koliko še uničiti, preden čas nastopi sprememb? Delo res je veliko in ne spustim ga z rok. Povej vezir Saturn stari, modri. Odkleni čas in objasni kaj in zakaj počnem kar mi je početi? Sprašuje Mars bog vojne in iz oči v oči postavi s starim se vezirjem Saturnom. Utrujena oba in mi vsi, pojasnila od nikoder. Ni besed, ni pisarjev, kot, da zmanjkalo papirja, da listina se spiše. Merkur sel hitri, tiči globoko v svojih mislih. Sam pri sebi in sam s sabo razrešuje. Sprememb želimo, utrujeno in težko je čakanje. Smrt tu in strah povsod. Razjasniti, odločiti, nam je potrebno. Videnje je temno, vojska trudna, ubija sebe samo. Podira in tali se na severu in jugu, vzhod gori, zahod blodi. Mar še čas ni čas, potrebujemo podob in slik še miljon ton, tisoč ton zablod in sto megle? Uiti je težko iz mreže, solze, jok, razdraženi, zgubljeni in strah povsod. Mar to nam gledati vseskozi? Nemoč, nož in razbitine in solze. Kdo hrani z našo se krvjo povej, povej zakaj se troši energija? Koliko še, predren poči hrbtenica? Resničnost danes, je ne poznamo. Išče malodane vsak zase, malo skupnega je ostalo. Mar to, je to za kar gori, napihuje strah se v vse smeri? Globoko sežejo verige govori vsem in vsakemu posebej Pluton bog podzemlja. Obenem blisk in grom Urana poizkuša osvetliti temne misli. Skupaj v eni točki jasnovidni Neptun in vezir Saturn stari. Zaprtih oči stojita, lezeta počasi sama v sebe. Nasproti njima Mars bog vojne, ogenj, a mu samemu ne uspeva. Zmaj, zmaj, zmaj je nad nami. Podivjani rep, in glava stara. Skupaj iščeta premora, prekinitev in počitka, da zamahi kril lahko ju dvignejo nazaj v višave stare slave.
Mars zapusti znamenje Device in se premakne v znamenje Tehtnice. Nastane zračno ognjena konstalacija zmaja, ki jo tvorijo Mars v Tehtnici v opoziciji s konjunkcijo Neptuna in Saturna v Ovnu. Na krilih v Vodnarju stoji Pluton in Uran v Dvojčkih.
Ko kraljica Luna postavi se naproti kralju Soncu, razkadijo se oblaki. Uspe se jima vsesti in spomine poravnati. Jupiter sodnik ozre se proti jugu. Tam obrača smer hitri sel Merkur. Stoji v skrivnostnem pravokotniku, nasproti pekla. Zbira veter, hiti tak hitro, da stežka misli brzda med spominom. Odločen zakorači stran od gneče, sam sebi govori besede si sledeče: “Iz globin privida sreče, udari blisk v skalo. Sam stoji vojak pred zmletim spomenikom.”
Polna Luna os Lev – Vodnar, Merkur v Levu preneha svoj retrogradni tek
Približa Venera ljubezni boginja se sodniku. “Ljubimo bitje, ki za nami sposobno bo živeti?”, se glasi vprašanje in nastane tišina. Sedi Jupiter sodnik, nikamur ni mu iti, dobro se počuti. Ljubezen globja je od izvira, daleč v preteklost se zazira. O njej pisalo je človeštvo, o njej peli so poeti. Domuje v duši, domuje v srcu. Moč njena je kot krila so metulja. Potres, cunami, blisk, tudi vulkan je ne ustvi, da ne padeš, ko te oplazi. In, ko Sonce skupaj z Luno ponovno bo sejalo, zapomni si, yage uredi ti gene, mukhamor poišče misli najstarejše. Da ljubimo bitje, ki za nami sposobno bo živeti, najprej nam spojiti gene in misli najstarejše. Modro uredi besede Jupiter sodnik. Venera, ljubezni boginja, pogleda v ogledalo se srebrno. Okrasi si gene in misli najstarejše z zlatom.
Venera konjunkcija Jupiter v Raku, Mlada Luna v Devici, prestop Venere iz Raka v Leva
Srbrna duša, srce zlato. Pripoved govori kaj se Avgusta dogaja na nebu. Za vpogled v naše osebno dogajenje potrebujemo rojstno karto. Vsebina kakovosti časa se razgrne v navezavi naše rojstne karte z neposrednim vplivom dejanskega dogajanja na nebu. Vabim vas in vse za katere mislite, da je smiselno, na astrološko razlago rojstne karte. Da izdelam rojstno karto potrebujem čas, kraj in datum rojstva. Razlage potekajo osebno ali po videoklicu. Vse nadaljne informacije lahko dobite:
www.istokstan.org , istokmarkoja@gmail.com , +386 30 386179
Kdor želi spremljati moje astološko delo lahko sledi blogu, ki ga urejam na www.istokstan.org , ali pa mi pošlje svoj e-mail naslov na kateraga lahko prejema moje mesečne astrološke pripovedi. Kdor ne želi sprejemati astroloških sporočil, naj me obvesti in ga zbrišem iz liste. Sprejemam tudi prostovoljne prispevke. Vsi, ki želite pripomoči vabljeni, da me podprete na:
ERSTE BANK, IBAN AT89 2011 1828 7498 0200, Prejemnik: Iztok Markoja, namen vplačila: Support of Istokstan
Vabljeni!
“
The August Tale
Swift Mercury finds himself at the heart of the Sun King, burning so bright that words dissolve into pure thought. But what thoughts? A mighty force binds them in a single pulse. The heart is the mouth, rhythm is the word. Blood carries them through the veins, the heart translates, pouring sound into waiting ears. Let us love the being who will live on after us! Yet where is the door? Where the handle? We must decipher these gleaming thoughts—listen to the heart’s cadence, sync our breath to its beat. In the heart love forges the words we are meant to speak. Mercury, the swift messenger, bathed in the light of awareness, surrenders to the Sun King, who charts his path through the labyrinth—turning thoughts into words, words into reality.
Retrograde Mercury conjunct Sun in Leo.
Venus, goddess of love, steps into the house of the Moon Queen, seeking a love she fears she’s lost. “Where is the spring from which we might drink?” she wonders. Where can we walk among people unafraid, yet never alone? She searches the wild edges, but Saturn, the old vizier, blocks her path. He won’t release her from the frames she longs to shatter. Illusion washes over her, stealing her peace. The goddess of love stumbles, groundless. A great question rises: “What is real, what illusion, is love mere sorcery?”
She needs time—time to parse this quiet conversation with herself, to trace the path back to the source. Needs time to understand, to quietly discuss it. She must clarify her emotions with old vizier Saturn and seer Neptune. To ensure they don’t trap and burden her thoughts.
When you question love, pause and ask: “Do we love the being who will live on after us?” Her gaze turns to the flames, reading the old vizier’s words, the seer’s prophecies. “We love the completion of our work—the forms we shape through it. We admit the toil poured in. Yet surrender is hard. We cling to our “I”, believing we rule what we possess.” Saturn, the old vizier, meditates. Then Neptune the seer exhales a ghostly reply: “Form within form. A thought brushes the heart’s pendulum. We cannot count its swings, any more than we know the start or end. Form within form. Love first passes from mother to babe. Form steps from form to form.” Now, Venus needs time to mend her soul’s quiet, to cool her passions. She longs to retreat from words, to rest in the arms of the ancient woman, Nature.
Venus squares the Saturn-Neptune conjunction (Cancer to Aries), while trining the Moon in Scorpio.
“How much must we destroy before change arrives? The work is vast, and I will not let go. Speak, old vizier Saturn. Unlock time explain why I do what I must.” Mars, god of war, asks this face to face with old vizier Saturn. Both tired, and all of us, with no explanations anywhere. No words, no scribes, as if there’s no paper left to write the document. Mercury, the swift one, drowns in thought, alone with his resolve. We crave change, but waiting exhausts. Death lurks, fear spreads. Death here and fear everywhere. We need to clarify, to decide. The vision is dark, the army tired, killing itself. Destroying and melting in north and south, east burns, west wanders. Is it not yet time? Do we need a million more tons of images and pictures, a thousand tons of delusions and a hundred of fog? Hard to escape the net, tears, screams, frayed nerves, lost souls, fear everywhere. Must we watch this forever? Helplessness. The knife. The wreckage. Who feeds on our blood? Why is energy wasted? How much longer till the spine snaps? Today’s truth, we don’t know it. Each searches alone, little remains shared. Is this what fuels the fire, while fear bloats in all directions? Pluto, lord of the underworld, intones: “Chains reach deep!”, he speaks to all, and to each alone. Meanwhile, Uranus hurls lightning, trying to electrify the dark thoughts.
Together in one point stand seer Neptune and old vizier Saturn. With closed eyes they stand, slowly sinking into themselves. Across from them, Mars, god of war, falters. The dragon, the dragon, the dragon looms above, wild tail, ancient head. Together, they crave respite, a pause to let wingbeats lift them back to old glory.
Mars leaves Virgo for Libra, igniting an air-fire dragon constellation: Mars in Libra opposes Neptune-Saturn in Aries, while Pluto in Aquarius and Uranus in Gemini watch from the wings.
When the Moon Queen faces the Sun King, the clouds scatter. They sit, balancing memories. Jupiter the judge turns south. There swift messenger Mercury changes direction. He stands in a mysterious rectangle, opposite hell. Wind gathers he races so fast thoughts blur between past and present. Resolved, he steps from the crowd, muttering: “From illusion’s depths, lightning strikes stone. A soldier stands alone before a shattered monument.”
Full Moon Leo-Aquarius | Mercury ends retrograde in Leo.
Venus Approaches Jupiter the Judge. “Do we love the being who will live on after us?”
Silence follows the question. Jupiter the judge sits unmoved, at ease. “Love runs deeper than the oldest spring, etched in humanity’s bones, sung by poets, homed in soul and heart. Its power is like butterfly’s wing. Earthquakes, tsunamis, lightning, volcanoes can not stop it. When love touch you, love makes you fall. And when the Sun and Moon sow the seed again, remember – Yage aligns your genes, Mukhamor seeks your oldest thoughts. To love the being who will outlive us, we must first weave genes and ancient mind.” Jupiter the judge weighs his words. Venus goddess of love gazes into silver mirror, adorning genes and primal thoughts with gold.
Venus conjunct Jupiter in Cancer | New Moon in Virgo | Venus enters Leo.
Silver Soul, Golden Heart. This tale speaks of August’s celestial dance. To glimpse your personal story, we need your birth chart where time’s quality unfolds through the stars’ direct touch. I invite you (and all who feel called) to an astrological reading. To craft your chart, I require: birth time, place, and date. Sessions held in person or by video call.
For more: www.istokstan.org, istokmarkoja@gmail.com, +386 30 386179
Follow my work via blog (www.istokstan.org) or subscribe to monthly celestial tales.
To unsubscribe, simply notify me. Voluntary contributions welcome:
ERSTE BANK
IBAN AT89 2011 1828 7498 0200
Recipient: Iztok Markoja , Purpose: “Support of Istokstan”
Welcome!
“
4.7.2025
Tomaž Šalamun, 4.7.1941 – 27.12.2014, Sonce konjunkcija Merkur trigon Luna
RDEČE ROŽE
rdeče rože rastejo v nebesih, senca je na vrtu
luč prodira od povsod, sonca se ne vidi
ne vem kako da je potem senca na vrtu, rosa je v travi
okrog so posuti veliki beli kamni da se na njih lahko sedi
hribi okrog so taki kot na zemlji
samo da so nižji in da so videti čisto prhki
mislim da smo tudi mi čisto lahki in da se komaj dotikamo tal
če hodim se mi zdi da se rdeče rože malo umaknejo pred mano
zdi se mi da zrak diši, da je strašno hladen in žgoč
vidim da prihajajo nova bitja
kot da jih nevidna roka polaga v travo
vsa so lepa in mirna in vsi smo skupaj
nekatere ki plavajo sem v zraku zavrti in jih odtrga
zginejo in jih ne vidimo več in ječijo
zdi se mi da je moje telo v žarečem tunelu
da vzhaja kot testo in da potem prši narazen v zvezde
tukaj v nebesih ni seksa ne čutim rok
ampak so vse stvari in bitja popolnoma skupaj
in drvijo narazen da se še bolj združijo
barve hlapijo in vsi glasovi so kot mehka kepa na očeh
zdaj vem da sem bil včasih petelin in včasih srna
da sem imel krogle v telesu ki jih zdaj drobi
kako lepo diham
imam občutek da me lika likalnik in da me nič ne peče
“
1.7.2025
Julijska Pripoved
Hitri sel Merkur opravi delo veliko. Razlaga nam kaj bilo je in kam gremo. Napetih dni, za nami več kot možno je razumeti. Novic od tu in iz daljeve težko prešteti. Kaj res se je zgodilo in zakaj, nam je počakati. Zaukaže molk in tajnost na poti v črno temo Pluton bog podzemlja. Ni še čas, če sploh kdaj, da ljudstvo bo spoznalo zakaj skrivnost ščiti sama sebe. Neglede na vtis, negotovost prevladuje, mnogo energije oblvaduje. Vsak sam kot najbolje zmore svoje misli urejuje. Razumeti danes je strupeno. Peče in, ko soočen z očmi prevladujoče zgobe, v svojem srcu išči besed resnice. Potopljen med mnoge besede in misli, zaskrbljen, zgoščen. Drugo kot čas ne pomaga, zdravi in prečisti kri. Postavi smisel nazaj na noge, glavo in srce uravnoteži. Odpravi hitri sel Merkur se iz opozicije s Plutonom in razmišlja. Želi si dni, ko se ustavi in pogleda vase.
Neptun jasnovidec razglasi: “Vera v skupno eno je plamen ognja. Istost je duh, nič ne more ostati trajno enako samo sebi.“ Kar pred leti sta z Jupitrom sodnikom zasejala, pognalo prvi je privid. Čudovito bitje raste iz vira. Potrebuje nege, močnih korenin. Stvarnost poseduje moč, da ga oblikuje, tvar ga hrani. Verjamem ali verujem se postavi vprašanje. Jasnovidec Neptun na tem mestu se zaustavi, vase se obrne. Naj raste, ko bo čas želim pogledati mu v dušo. Obrne proti Ribam se jasnovidec Neptun.
Medtem Venera boginja ljubezni skupaj z Uranom gromkim bliskom vabi na snidenje. Naj razjasni razgovor kam ide skupna stvar. Kam ide gospodarstvo in kam leti vesoljska ladja. Tehtno nam je ljubiti prihodnost. Pomembneje znati kje prihodnost že je z nami. Biti blizu vsem novem, nič se ni za bati. Novo sporazumevanje, sporočanje novosti. Zmožnost upodobiti misli res bo velika. Naj bo hitro, naj bo lepo, naj bo modro. Predvsem pa, pripraviti se je treba. Venera boginja pravi dovolj za vse je in še več. Ljubezen, lepo, dobro, Uran gromki blisk doda hitrost in novo. Eden z drugim stopita iz Bika v Dvojčka, pobliskne in pomižikne novo pleme. Umetno razbiranje, prebiranje, posredovanje, pojmovanje, razumevanje, obdelovanje. Hitro, takojšnje. Mreža in veriga, polarnost. Skrivnost ščiti sama sebe.
Konjunkcija Venera Uran v Dvojčkih sekstil Saturn konjunkcija Neptun v Ovnu, trigon Pluton v Vodnarju in Saturn konjunkcija Neptun v Ovnu sekstil Pluton v Vodnarju.
Luna kraljica postavi se v Kozorogu naproti kralju Soncu. Iz nasprotnih si strani ustvarita posvet. Jasno je obema, da zalogaj ni majhen. Zlagati besede v stavke, kot graditi iz opek je zid. Jezik ima pravila, gradnja odnosa poveže se v sestavljeno celoto. Kdo kaj in komu kaj pretehta naj kraljica Luna. Tako odločita kraljica in kralj, delo Luni, dom Soncu. Naj se sklada in poveže. Tako napravi se veselje. Luna kraljica krene dalje, že naslednji dan z podzemlja bogom mrežo iz spomina splete. Sonce kralj v razkošnem domu, dnevi brez dela, v duši vesele prepeva pesmi.
Polna Luna, os Rak-Kozorog
Ko preudari in uvidi star vezir Saturn, da potrebno je sprejeti dejstev in, da časi so se spremenili. Ne vztraja dolgo več pri svojem. Pripravi vse potrebno za pot. V svojo knjižnico se odpravi. Potrebuje osamitve in razbremenitve. Nazaj zapreti se med svoje knjige in zapise. Preučiti kaj je šlo narobe, kje se uštel je in kako z ognjem mu ravnati. Preveč je zagorelo, uspelo ni obvladati mu sokolov okrog sebe. Zakrpa kar zakrpati se da, vendar mu je jasno, skrivnost ščiti sama sebe. Zaustavi svoje konje, poslovi se od Neptuna jasnovidca. Obrne smer iz ognja ide nazaj vodo. Ohladiti, namočiti kosti razgretih, pot ga pelje proti morju.
Saturn začne retrogradni hod iz Ovna v Ribi in se prične oddaljevati iz kvadrata z Jupitrom in konjunkcije z Neptunom.
Hitri sel Merkur se na pol poti ustavi. Pokliče ga nazaj ne le Venera ljubezni boginja, ampak tudi Luna kraljica. Obrne se nazaj. Kar noče sprejeti, da vrniti se je treba. Teca na mestu, piha in se napihuje. Počasi najde smisla, noče vendar mora. Sam pri sebi ve zakaj se mu je vrniti. Zapre med svoje se misli in tepta nazaj po poti, a počasi hitro stopi. Prepozna, da kamor ide tam že bil je. Razmišlja dali bo enako, ali bo še isti. Veliko ima priložnost, spoznati kaj bo tam kjer je že bilo. Radovednost ga požene, pogleda vase kjer spominov cel kup nosi. Opazuje in uvidi, da na nebu se pripravlja zmaj in skrivnostni pravokotnik. Kar takoj se mu misli poglobijo. Postane tih, čuječ postane.
Merkur prične svoj retrogradni hod v Levu.
Luna kraljice vrne se na dvor, skupaj s Soncem kraljem z obema očesoma zazreta se v črno. Kar se da daleko posvetiti, ni dovolj, da tema se odmakne. Skrivnost ščiti sama sebe, to pot problem razčistit jima je posvoje.
Mlada Luna v Levu opozicija Pluton v Vodnarju.
Kjer voda tam naj bo poletje. Pripoved govori kaj se Julija dogaja na nebu. Za vpogled v naše osebno dogajenje potrebujemo rojstno karto. Vsebina kakovosti časa se razgrne v navezavi naše rojstne karte z neposrednim vplivom dejanskega dogajanja na nebu. Vabim vas in vse za katere mislite, da je smiselno, na astrološko razlago rojstne karte. Da izdelam rojstno karto potrebujem čas, kraj in datum rojstva. Razlage potekajo osebno ali po videoklicu. Vse nadaljne informacije lahko dobite:
www.istokstan.org , istokmarkoja@gmail.com , +386 30 386179
Kdor želi spremljati moje astološko delo lahko sledi blogu, ki ga urejam na www.istokstan.org , ali pa mi pošlje svoj e-mail naslov na kateraga lahko prejema moje mesečne astrološke pripovedi. Kdor ne želi sprejemati astroloških sporočil, naj me obvesti in ga zbrišem iz liste. Sprejemam tudi prostovoljne prispevke. Vsi, ki želite pripomoči vabljeni, da me podprete na:
ERSTE BANK, IBAN AT89 2011 1828 7498 0200, Prejemnik: Iztok Markoja, namen vplačila: Support of Istokstan
Vabljeni!
“
The Tale of July
Swift Mercury, the messenger, labors mightily, unraveling what was and where we go. Days taut as bowstrings, behind us more than we can grasp. News from near and far, too countless to tally. What truly happened, and why? We must wait. Pluto, god of the underworld, commands silence, a veil of secrecy on the path to blackest dark. Not yet the time—if ever—for mortals to know why mystery protects itself. Despite impressions, uncertainty reigns, energy coiled like a serpent. Each soul tends their thoughts as best they can. To understand today is poison. It burns. When faced with the eyes of looming chaos, seek truth’s words in your heart. Drowned in voices and worries, thick with care, only time is the remedy—
purifying blood, setting meaning back on its feet, balancing head and heart.
Mercury, freed from opposition with Pluto, pauses to reflect. He longs for days of stillness, to gaze inward.
Neptune the Seer proclaims: “Faith in the shared One is a flame.
Essence is spirit—nothing stays as itself forever.” What was sown years ago with Jupiter the Judge now sprouts its first illusion. A wondrous being grows from the source—needing nurture, strong roots. Reality holds the power to shape it, matter feeds it. “Do I believe, or do I trust?”
Here, Neptune halts, turns inward: “Let it grow. When time comes, I’ll look into its soul.”
Neptune the Seer pivots toward Pisces.
Meanwhile, Venus, goddess of love, with Uranus of thunderous lightning, calls a meeting: “Let us clarify where our shared path leads, where the economy strides, where the starship flies.” To love the future is vital, but wiser still to see where the future already walks beside us. Fear nothing new. New agreements, new transmissions, the power to give thoughts form. Let it be swift, let it be bright, let it be wise. Above all—we must prepare. Venus whispers:”There’s enough for all, and more.” Love, beauty, goodness— Uranus adds speed and novelty. Together, they step froTaurus to Gemini, a blink, a flash—a new tribe is born. Artificial parsing, decoding, relaying, conceiving, understanding, refining. Instant. Immediate. The net and the chain, polarity. Mystery protects itself.
Venus conjunct Uranus in Gemini, Saturn sextile Neptune in Aries, trine Pluto in Aquarius, Saturn-Neptune in Aries sextile Pluto in Aquarius
The Moon Queen stands in Capricorn, facing the Sun King. From opposing sides, they cast a shared light. Both know: This is no small matter. To arrange words into sentences is to build a wall brick by brick. Language has rules; relationships weave into complex wholes. The Moon Queen must weigh who gives what to whom. Thus, they decree: “To the Moon—work. To the Sun- home.
Let them align, let them bind.” And so, joy is made. The Moon Queen moves on by the next dawn, she spins a net of memory with Pluto, god of the deep. The Sun King, in lavish repose, sings lighthearted songs, days untouched by toil.
Full Moon in Cancer-Capricorn
Saturn the Old Vizier contemplates, admits facts must be accepted, times have changed. No longer does he cling. Preparing for the journey, he retreats to his library needing solitude, unburdening. Among his books and scrolls, he studies: Where did he err? How to handle fire?
Too much blazed; his falcons slipped control. What can be patched, will be yet he knows: Mystery shields itself. He halts his horses, bids farewell to Neptune the Seer, turns from fire back to water.
To cool, to soak heated bones the road leads him to the sea.
Saturn begins retrograde from Aries to Pisces, leaving behind its square with Jupiter and conjunction with Neptune.
Mercury, mid-path, halts. Called back not just by Venus, but by the Moon Queen herself. He resists, must he truly return? Pacing, fuming, he slowly finds reason: He must. Alone, he knows why. Shutting himself in thought, he trudges back, slowly, yet swiftly.
Mercury realizes: *Where he goes, he’s already been. Will it be the same? Will he? A chance to see what remains where he once stood. Curiosity drives him; he peers inward, where he carries heaps of memory. Observing, he notes: A dragon gathers in the sky. A mystic rectangle forms. His thoughts plunge deep. He grows silent. Watchful.
Mercury begins retrograde in Leo.
The Moon Queen returns to court. With the Sun King, they gaze into the black—no light, however far cast, can dispel it. Mystery protects itself. This time, the riddle is theirs to solve.
New Moon in Leo opposite Pluto in Aquarius
Where There’s Water, Let Summer Be. This tale speaks of July’s celestial dance. To glimpse your personal story, we need your birth chart where time’s quality unfolds through the stars’ direct touch. I invite you (and all who feel called) to an astrological reading. To craft your chart, I require: birth time, place, and date. Sessions held in person or by video call.
For more: http://www.istokstan.org, istokmarkoja@gmail.com, +386 30 386179
Follow my work via blog (www.istokstan.org) or subscribe to monthly celestial tales.
To unsubscribe, simply notify me. Voluntary contributions welcome:
ERSTE BANK
IBAN AT89 2011 1828 7498 0200
Recipient: Iztok Markoja , Purpose: “Support of Istokstan”
Welcome!
“
28.6.2025
Luna v deveti hiši
Poslušam pripovedovanje.
Stara zgodba.
Včeraj, me poplavi vijolično nebo.
Zbudim se v prahu.
Zakurim pot, počepnem.
Stopim naprej.
Pozabil sem pomiti sledi in izginiti pod besedami.
Natopljen v jutro sanjam naproti oceanu.
Zamišljen izpad veselja.
Poberem papirčke s tal in gledam za preostalimi potmi.
V bistvu si ne želim več kot to.
Pritisnem se sprejeti vse, naj se premakne.
Vstanejo ptiči.
Netopirji, še posebej netopirji pokrijejo prostor
s svojim spanjem, ko pride jutro.
Zbudim se.
“
13.6.2025
Fernando Pessoa, 13.6.1888, 15:20 – 30.11.1935 Lisbon Luna conjunctio Saturn
Eu
Sou louco e tenho por memória
Uma longínqua e infiel lembrança
De qualquer dita transitória
Que sonhei ter quando criança.
Depois, malograda trajetória
Do meu destino sem esperança,
Perdi, na névoa da noite inglória
O saber e o ousar da aliança.
Só guardo como um anel pobre
Que a todo o herdado só faz rico
Um frio perdido que me cobre
Como um céu dossel de mendigo,
Na curva inútil em que fico
Da estrada certa que não sigo.
“
1.6.2025, 20:27 D.Slaveči
Junijska pripoved
Začne pripoved Junija se v Januarju, ko GlobokoIskanje se najavi. Dvojček dvojčku se po robu postavi. Mine dni in mesecev, Harmonija v svoji škatlici in z mnogimi programi se pojavi. Kot, da zmaj nebo prereže, od sedaj se nam drugače streže. Dvojčka dva sta in vsak po svoje, nam sporočata kako do vpodobe. Kje iskati, kje seštevati in kako odštevati. Prevajati, navajati, dodajati, izmenjavati, razvijati in …. Oba sta močna in oba sta silna. Možnost nam je ponujena, izbira daleč še za enkrat. Prav zato potrebno se je posvetovati in na novo prazen list papirja popisati. Kdo se s kom, kdo z drugim, vse to potrebno bo razbrati. Rodoslovje s Soncem, Plutonom, GlobokimIskanjem, v januarski konjunkciji se začne. V mrežo se poveže, ko kralj Sonce in hitri sel Merkur dohitita in z Uranom bliskovito novico sporočita. In povem še enkrat, zmaj nebo prereže. Naslednji dan in dva kot strela z jasnega se bliska na vzhodu, kot na zahodu. Odgovori so v vpranšanjih in obratno. Počakati nam Jupitra sodnika in Saturna starega vezirja. Naj razčistita, naj presodita, modro razsodita.
Venera boginja ljubezni oddalji se od ljubimca Marsa. V sebi nosi željo spoznati, od kod krvi, od kod ljubezni. Ko se poslovila zakrvavela ji je duša. Bol in strast obenem. Spomin boli jo do kosti. Raziskati svojo rano se nameni z modrecem, zdravilcem Kironom.
Venera konjunkcija Kiron v Ovnu
Poiskati z njim odgovor, raziskati neskončno ljubezni zgodbo. Naj bol žge kot strast, naj od misli kljuje ji v glavi. Odgovor išče, sedi ob ognju, ki vzdržuje v svoji jami ga Kiron modri. Skupaj meljeta, skupaj spomin prevajata v misli. Iz njih ustvarjata besede, zgodbe o ljubezni. Spomin je odsev izvora! Kot ljubezen, je spomin. Zapis je tu in je začetek. Živi, ker živi življenje, ljubi kot živi življenje. Tišina ju ogrne, ogreje ogenj.
Bojevnik Mars na drugi strani razrešuje z mamo kraljico Luno. Hladi ga, v njem krepi ponos in vrača mu moči.
Luna Mars konjunkcija v Levu.
Medtem kralj Sonce pokliče k sebi sla hitrega Merkurja. Prečitata in predebatirata kar misli zadnjih se nabralo. Jasno je obema, da hitro jih potrebno je prenesti. Hitro z njimi do sodnika Jupitra. Iz poti v podzemlje javi jima Pluton, naj Saturn vezir stari, pristopi k stvari. Razišče naj široko polje, do koder vidi naj pod svoje okrilje vzame. Razumeti sebe je potreba, verjeti in se ne preprečiti.
Sestanek Sonce kralj oceni dobro, napoti sla hitrega Merkurja do Jupitra sodnika. Odnesi pismo in sporoči, hitro naj razmisli. Sestavi naj pravilnik, naj napiše listino. Čas na strani je nasproti. Dela Jupiter sodnik, piše do noči. Po pameti in veri predstavi ravnovesje, dobro se pripravi. Hitri sel Merkur, pred jutrom že odide. Nepojasnjeno novice palačo sodno zapustijo.
Merkur konjunkcija Jupiter, Merkur kvadrat Neptun.
Kako zahod in vzhod prispeta na vrh gore, nam je spoznati kmalu. Veliki pripravlja se sestanek. V globoki temi nemir in nasprotje. Razsvetli noč kraljica Luna, poveže ogenj v trikot. A naslednji dan, ohladi se ji duša. Nasprotja, razprtije res so velike. Rešitve počakati, do sestanka bolje potihem in v tišini, če le mogoče.
Polna Luna, Kiron trigon Luna trigon Mars v ognjenih znamenjih, Luna kvadrat Saturn in Neptun.
Še preden se zgodi, v srcu junaškem poči, ne vzdrži napetost Mars levjesrčni. Razburi ozračje, vendar ne uspe zaustaviti mu toka. Kar zgoditi se ima, zapisala bo zgodovina. Razprtije in nasprotja razrešiti nam je nujno. Prinese na sestanek Jupiter sodnik, listin in poda jih v branje Saturnu staremu vezirju. Nastane tišina. Topiti se začne oblika stara. Nova so obzorja. Kje bo črta, kaj podpisati, zavleče se do večera. Obrne nov se list v knjigi zodovine, sežeta v roke si Jupiter sodnik in vezir Saturn stari.
Luna konjunkcija Pluton, Mars kvadrat Uran, Jupiter kvadrat Saturn.
Na poti domov veliko se modruje. Ideja nova zaživi, stara misel se pomiri. Ponosni Mars se umiri in na delo se odpravi. Pogled zamenja slepilo, svetlobi pot pripravi. Zagori poletni kres, odmerjeno je kratko spanje. Sonce kralj praznuje, razprtije z vezirjem starim nenadaljuje. Malce se žrtvuje. Počaka na kraljico Luno, skupaj z Jupitrom sodnikom, se doma sprostijo. Veliko je slavje, stari red odpustijo. Združijo se v Yod “Božji prst” z Marsom in Plutonom. Pred njimi naloga in dejanje, nov namen življenja.
Sonce konjunkcija Jupiter in Luna v Raku, Sonce kvadrat Saturn in Neptun, Jupiter
kvadrat Neptun, Mars prestopi iz Leva v Devico, planetarni vzorec Yod ( Sonce
konjunkcija Jupiter in Luna v Raku, Mars v Devici, Pluton v Vodnarju ).
Spomin je odsev izvora! Modro na vprašanje, kaj je um, odgovorita hitri sel Merkur in kraljica Luna. Zatem Merkur na raziskovanje se odpravi. Kaj spomin, kaj je misel, od kod beseda? Mislim, sem, vem, vse to objekt je v zavesti. Do koder mislim do tja idem. Domišljija spravi me čez mejo. Vendar, ko si izmisliš brezno in vanj gledaš, le ta pokaže ti zrcalo.
Merkur vstopi v Leva, Luna konjunkcija Merkur, Merkur trigon Saturn in Neptun, Merkur
opozicija Pluton.
vv
The Tale of June
The story of June begins in January, when DeepSeeking announces itself. Twin stands against twin. Days and months pass, and Harmony appears in her little box, laden with many programs. As if a dragon splits the sky, from now on, we are served differently. There are two Twins, each in their own way, showing us how to step into the image—where to search, where to add, how to subtract. To translate, to guide, to exchange, to develop, and… Both are strong, both are mighty. The possibility is offered; the choice is yet to come. That is why we must consult and rewrite on a fresh blank page: Who aligns with whom? Who with the other? All this must be deciphered. The lineage—with the Sun, Pluto, and DeepSeeking—begins in a January conjunction. The net is woven when the king Sun and swift messenger Mercury catch up with Uranus, and they deliver lightning-fast news. I say again: the dragon splits the sky. The next day or two flashes like lightning in the east, as in the west. Answers lie within the questions, and vice versa. We must wait for Jupiter the Judge and Saturn the Old Vizier to clarify, to judge, to wisely decide.
Venus, goddess of love, distances herself from her beloved Mars. Within her, she carries the desire to know. From where does blood come? From where does love? As she bid farewell, her soul bled pain and passion at once. Memory aches her to the bone. She resolves to explore her wound with Chiron, the wise healer.
Venus conjunct Chiron in Aries
With him, she seeks the answer, unraveling love’s endless story. Let it burn like passion, let it gnaw at her thoughts. She searches, sitting by the fire that Chiron the Wise tends in his cave. Together, they grind memory into thought. From it, they craft words—stories of love. Memory is the reflection of the source! Like love, memory is. The record is here, and it is the beginning. It lives because life lives; it loves as life lives. Silence envelops them; the fire warms. Meanwhile, Mars the Warrior, on the other side, reconciles with the queen Moon, his mother. She cools him, restores his pride, and returns his strength.
Moon conjunct Mars in Leo
At the same time, the king Sun summons swift Mercury. They read and debate the
thoughts that have gathered. Both agree, these must be delivered quickly. Swiftly, they carry them to Jupiter the Judge. From the underworld, Pluto advises: Let Saturn the Old Vizier approach the matter. Let him survey the wide field, take all he sees under his wing. To understand oneself is the need, to believe and not hinder.The king Sun approves the meeting and sends Mercury to Jupiter the Judge. Take this letter, deliver it swiftly. Let him deliberate, draft a decree, write a document. Time stands opposite. Jupiter the Judge works, writing into the night. With wisdom and faith, he presents balance, prepares well. Mercury the Swift departs before dawn. Unexplained, the news leaves the courthouse.
Mercury conjunct Jupiter, Mercury square Neptune
How the west and east arrive at the mountaintop, we will soon learn. A great meeting is prepared. In deep darkness—unrest and opposition. The Moon Queen illuminates the night, binding fire into a triangle. Yet the next day, her soul cools. Oppositions, divisions, they are vast. Solutions must wait. Until the meeting, better to stay quiet, in silence, if possible.
Full Moon, Chiron trine Moon trine Mars in fire signs, Moon square Saturn and Neptune
Before it happens, the lion-hearted Mars cracks under tension. He stirs the atmosphere but fails to stop the tide. What must happen, history will record. We must resolve divisions and oppositions. Jupiter the Judge brings documents to the meeting, handing them to Saturn the Old Vizier. Silence falls. The old form begins to melt. New horizons emerge. Where will the line be drawn? What will be signed? It stretches into evening. A new page turns in the book of history – Jupiter the Judge and Saturn the Vizier clasp hands.
Moon conjunct Pluto, Mars square Uranus, Jupiter square Saturn
On the way home, much wisdom is shared. A new idea ignites; an old thought settles. Proud Mars calms and sets to work. Illusion gives way to sight, clearing the path for light. A summer bonfire blazes—a short rest is measured. The king Sun celebrates, no longer disputing with the old vizier. He sacrifices a little. He waits for the Moon Queen; with Jupiter the Judge, they relax at home. The feast is grand. The old order is forgiven. Theyunite in a Yod (Finger of God) with Mars and Pluto. Before them: a task, a deed, a new purpose in life.
Sun conjunct Jupiter and Moon in Cancer, Sun square Saturn and Neptune, Jupiter
square Neptune, Mars moves from Leo to Virgo, Yod planetary pattern (Sun conjunct Jupiter and Moon in Cancer, Mars in Virgo, Pluto in Aquarius).
Memory is the reflection of the source! To the wise question; What is the mind?Mercury the Swift and the Moon Queen answer. Then Mercury sets off to investigate: What is memory? What is thought? From where do words come?
I think, I am, I know—all this is an object in consciousness. What I think, there I go.
Imagination carries me beyond the border. Yet when you imagine an abyss and gaze into it, it shows you a mirror.
Mercury enters Leo, Moon conjunct Mercury, Mercury trine Saturn and Neptune, Mercury opposition Pluto.
vv
26.5.2025, 9:12, Dolnji Slaveči
vv
Mars konjunkcija Pluton, opozicija Luna
vv
Nočem strahu v svoji duši,
ko prebiram tvoja pisma.
Le včeraj nisem prebral tvojo besedo.
Pomislil sem, da sem izgubil misel o tebi.
Zbal sem se.
Nisem mogel spati.
Sanje so mi krvavele v moje nemirno drobovje.
Čutil sem hlad kovine
po skeletu spomina.
Nisem zatisnil očesa
vse dokler ni dolina postala svetla
in se je megla dvignila
do mojih vzdihov.
Ulovil sem se šele,
ko sem stopil iz banje.
vv
Majska pripoved, The Tale of May
2.5.2025, 8.55 AM, CEDT, Murska Sobota
vv
Majska pripoved
Pred pogrebom se začne pripoved Maja. Cerkev ostala je brez glave, stara ironija. Srečali se veliki, vpleteni v boje, vojne in pokole. Ostali stali so ob strani. V črnem, resni in napeti. Nuja velika, nevzdržna. Žene med njimi ni nobene. Še preden se začne, ne kaže drugega kot, da sežejo si v roke in si ognja, jekla in rud izborijo za nadaljno pot do mira. Mars ponosni v Levu stoji nasproti Plutonu v Vodnarju, ki začel bo svojo pot nazaj v podzemlje in ga ni na sliki. Kralj odloči, pusti, da ljudstvo se trpinči. Premalo trudno je življenje, da lahko se prerodi. Izpad električne energije, težaško delo se za lek predpiše. Sonce konjunkcija Luna v T kvadratu z opozicijo Mars Pluton. Veliko zvedeti nam ni, ostanemo spet sami in sledi pripoved Maja.
Iz vzhoda, na kocu morja, se javi nam boginja ljubezni. Zagori v Ovnu in v objemu medija prinese sporočilo o ljubezni brezoblični, ljubezni iz raja. Ljubezen je kar rabiš, potuj z njo kamor si namenjen. Posladkaj se odpočij, ljubi vse, lepoto in sebe. Venera prestopi iz Rib v Ovna in se združi z Neptunom. Zapusti samotno knjižnico vezirja starega Saturna. Dovolj knjig je in učenja, zahoče se ji življenja. “Hvala vezir stari, za poezijo, glasbo in kulturo. Za razsvetljenje, ki varuje nas pred izginotjem v temne črne ure.” S starimi očmi pogleda jo, Saturn vezir stari, poslednjo knjigo stavi ji na mizo, preden Venera odide. Premočno boginja si želi življenja, ni časa več za branje, ošine naslov: “Razsvetljena neodvisnost”, in odide.
Ko prestopi točko vode in ognja vžge se v njej, zagori in pordeči od energije. Doma ni več, ne povzdignjena, tuje so ji vonjave, v tuji je deželi. Pohiti, da združi se z Neptunom, še vedno ljubi vse in živi v raju. Ponoči sanja, vroče ji postane, ne more spati. Na nebu opazuje prvi krajec. Spomni vode se iz izvira ob katerem skupaj z mamo dušo si hladila. Mala deklica boginja, narava jo učila, pripovedi ob izviru v naročju mame poslušala. Voda žuborela, nič bilo ji treba. Varovala jo je mama. Vse bilo je mirno tudi v knjižnici vezirja, poezija, glasba in kultura. Tu sedaj v deželi ognja, strast zamenja poezijo. “Gorim iznotraj, želim naprej, spoznati svoje sanje.” Luna iz Raka naredi kvadrat z Venero v Ovnu.Merkur sel je hitri, novic in dokumentov nosi sabo. Odprt za posel išče možnost zaposlitve. Prihiti na intervju s Kironom, pred tem z Jupitrom pregleda zakone. Posel zgleda ne bo lahek, služba tudi ne. Najbolje, da preveri svoje zdravje. Prestopi iz Ovna v Bika kjer pričaka ga ovira. V kvadratu Pluton nerazpoloženi se mu na pot postavi. Ovira res velika, hiti sel naprej in zvijači dokler se ne utrudi. Mars pokončni se odloči, da brez njega ne bo posla. “Le zakaj sem se boril, kri in rane pridobil?” mu pravi. Merkur konjunkcija Kiron, sekstil Jupiter, Iz Ovna v Dvojčka. Ko prestopi Merkur v Bika opravi kvadrat z Plutonom. Da nasprotja se osvetlijo, kraljica nasproti kralju se postavi. Temeljito se pogovorita. Posvetita v podzemlje in na nebu znamenja pustita. Kraljica v podzemelju išče rešitve, kralj obrača se med zvezde. Nesporazum zares je velik, napetost pred izbruhom. Razlike so prostrane, trmasta in trdoglava je igra razrešitve. Ne ide brez Merkurja sla, da prestopa črto ognja. Polna Luna os Bik – Škorpjon, za tem Luna naredi konjunkcijo z Plutonom, Sonce z Uranom, Merkur opravi kvadrat z Marsom.Začutiti je porast lahkote, vetrič plašen se ogreje in močneje zaveje. Odpihne misli težke, v besede prevede nepojasnjene zamere. Zopet oglasi boginja se ljubezni. V objemu znajde se z ljubimcem. Strast, poljub ne zadostuje. Ljubljenje zavre jima kri in sprosti telesa. Sonce prestopi iz Bika v Dvojčka, Venera naredi trigon z Marsom iz Ovna v Leva.Kralj lahko prične s pogovori. Iz samote in počitka pokliče starega vezirja. Naj z znanjem in modrostjo osvetli pereče teme. Pregleda naj in pojasni kje nahajajo se rešitve. Stari vezir, počasi kot mu pristoji na delo se odpravi. Ni mu ljubo mladost krotit, ki nabere se okrog njega. Pokazati mora, da rešitve ni samo z energijo in močjo speljati. Ne, poiskati slogo je v modrosti in zakonih. Spoštovanju in potrebno času dati čas. Domišliji dati vero in peruti,naj nese nas daleko. Vendar kako se umiriti in nahraniti? Vzgojiti nam je mir in se v njegov okvir postaviti. To načrt starega je vezirja. Najprej prepluti oceane, odigrati igre in blodnjam razjasniti neodvisnost. Saturn prestopi iz Rib v Ovna in se prične približevati Neptunu.Maj konča se s sporočilom: “Ljubezen možna je med nami. ‘Razsvetljena neodvisnost’. Jezik skupen nam ubrati, misli v besede, le te jasno podati.”Sonce, Luna, Merkur na začetku Dvojčka v trigonu s Plutonom v Vodnarju, sekstilu z Neptunom in Saturnom v Ovnu.Kot v mislih tako v besedah. Pripoved govori kaj se v maju dogaja na nebu. Za vpogled v naše osebno dogajenje potrebujemo rojstno karto. Vsebina kakovosti časa se razgrne v navezavi naše rojstne karte z neposrednim vplivom dejanskega dogajanja na nebu. Vabim vas in vse za katere mislite, da je smiselno, na astrološko razlago rojstne karte. Da izdelam rojstno karto potrebujem čas, kraj in datum rojstva. Razlage potekajo osebno ali po videoklicu. Vse nadaljne informacije lahko dobite:
www.istokstan.org , istokmarkoja@gmail.com , +386 30 386179
Kdor želi spremljati moje astološko delo lahko sledi blogu, ki ga urejam na www.istokstan.org , ali pa mi pošlje svoj e-mail naslov na kateraga lahko prejema moje mesečne astrološke pripovedi. Kdor ne želi sprejemati astroloških sporočil, naj me obvesti in ga zbrišem iz liste. Sprejemam tudi prostovoljne prispevke. Vsi, ki želite pripomoči vabljeni, da me podprete na:
ERSTE BANK, IBAN AT89 2011 1828 7498 0200, Prejemnik: Iztok Markoja, namen vplačila: Support of Istokstan
Vljudno vabljeni!
vv
The Tale of May
Before the funeral, the tale of May begins. The church remains headless—an old irony. The great ones met, entangled in battles, wars, and massacres. The others stood aside, dressed in black, solemn and tense. The need is great, unbearable. Among them, not a single woman. Even before it begins, there is no other choice but to join hands and choose fire, steel, and ore for the onward path to peace. Proud Mars in Leo stands opposite Pluto in Aquarius, who begins his journey back to the underworld—and he is not in the picture. The king decides, letting the people suffer. Life is too weary to be reborn. A power outage, hard labor prescribed as medicine. The Sun conjuncts the Moon in a T-square with the Mars-Pluto opposition. We are not meant to know much, we remain alone again, and the tale of May follows.
From the east, on the edge of the sea, the goddess of love appears to us. She ignites in Aries and, in the embrace of a medium, brings a message of formless love, love from paradise. Love is what you need—travel with it wherever you are destined. Sweeten up, rest, love all, beauty, and yourself. Venus moves from Pisces to Aries and unites with Neptune. She leaves the solitary library of Saturn, the old vizier. Enough books and learning—she longs for life. “Thank you, old vizier, for poetry, music, and culture. For the enlightenment that protects us from vanishing into the dark, black hours.” With ancient eyes, Saturn, the old vizier, watches her. He places the last book on the table before Venus departs. The goddess, desires life, no more time for reading. She glances at the title: “Enlightened Independence,” and leaves.
When she crosses the point of water and fire, she ignites, burns, and reddens with energy. She is no longer at home, no longer exalted. The scents are foreign, she is in a strange land. She hurries to unite with Neptune, still loving all and living in paradise. At night, she dreams, grows hot, unable to sleep. She watches the first crescent moon in the sky and remembers the water from the spring where she once cooled her soul with her mother. A little goddess-girl, taught by nature, listening to tales at the spring in her mother’s lap. The water murmured; she needed nothing. Her mother protected her. All was peaceful, even in the vizier’s library—poetry, music, and culture. But now, in the land of fire, passion replaces poetry. “I burn inside, I want to move forward, to know my dreams.” The Moon in Cancer squares Venus in Aries.
Swift Mercury, the messenger, carries news and documents. Open for business, he seeks employment. He rushes to an interview with Chiron, first reviewing laws with Jupiter. The deal seems tough, the job too. Best to check his health. He moves from Aries to Taurus, where an obstacle awaits. Pluto, in a square, stands grumpily in his way. A great obstacle – yet the messenger hurries forward, twisting and turning until he tires. Mars, upright, decides: “Without me, there will be no deal. Why did I fight, gain blood and wounds?” he says. Mercury conjuncts Chiron, sextile Jupiter. From Aries to Gemini. When Mercury enters Taurus, it squares Pluto. So the oppositions illuminate. The queen stands opposite the king. They speak thoroughly, shedding light into the underworld and leaving signs in the sky. The queen seeks solutions underground, the king turns to the stars. The misunderstanding is vast, tension before eruption. The differences are immense—a stubborn, headstrong game of resolution. Nothing moves without Mercury crossing the line of fire. The Full Moon on the Taurus-Scorpio axis. Then, the Moon conjuncts Pluto, the Sun with Uranus, and Mercury squares Mars.
A sense of lightness rises. A timid breeze warms and blows stronger, scattering heavy thoughts, translating unresolved grievances into words. Again, the goddess of love speaks. In an embrace with her beloved, passion—a kiss is not enough. Lovemaking boils their blood and loosens their bodies. The Sun moves from Taurus to Gemini; Venus trines Mars from Aries to Leo. The king may now begin talks. From solitude and rest, he calls the old vizier. “With knowledge and wisdom, illuminate the pressing issues. Examine and explain where the solutions lie.” The old vizier, slow as befits him, sets to work. He dislikes restraining the youth gathering around him. He must show that solutions are not won by energy and force alone. No, harmony must be sought in wisdom and law. Respect must be given, and time allowed for time. Imagination must be given faith and wings,”Let it carry us far.” But how to calm and nourish? We must cultivate peace and place ourselves within its frame. This is the old vizier’s plan. First, cross oceans, play games, and clarify independence from delusions. Saturn moves from Pisces to Aries, beginning its approach to Neptune.
May ends with a message: “Love is possible among us. ‘Enlightened Independence.’ Let us find a common language, turn thoughts into words, and deliver them clearly.”
The Sun, Moon, and Mercury at the start of Gemini, trine Pluto in Aquarius, sextile Neptune and Saturn in Aries.
Astrological Note
As in thoughts, so in words. The tale speaks of what happens in the sky in May. To glimpse our personal events, we need a birth chart. The quality of time unfolds in connection with our natal chart, influenced by the actual celestial events.
I invite you—and all who may find it meaningful—to an astrological reading of your birth chart. To create one, I need your time, place, and date of birth. Readings can be done in person or via video call. For more information:
Website: [www.istokstan.org](http://www.istokstan.org)
Email: istokmarkoja@gmail.com
Phone: +386 30 386179
Those who wish to follow my astrological work can subscribe to my blog at [www.istokstan.org](http://www.istokstan.org) or send me email to receive monthly astrological tales. If you no longer wish to receive them, notify me, and I’ll remove you from the list.
Donations are also welcome. If you’d like to support, you can contribute at:
ERSTE BANK, IBAN AT89 2011 1828 7498 0200
Recipient: Iztok Markoja
Purpose: Support of Istokstan
Welcome!
vv
Objavljeno, 27.4.2025, 11.30 AM CEDT, Murska Sobota
Mars konjunkcija Pluton trigon Saturn v deseti hiši
Dekle je zakričala:
“Pokaži mi moč! Daj mi kar imaš!”
V tem trenutku se je zlomil oblak.
Starka se je prekrižala.
S svojim pogledom posvetila proti nebu.
Mrmrajoče prozorno so ji misli napolnile pogled.
Odločitev je ovila pogled in ga prekrižala s sanjo.
“Poklekni”, je zletelo iz ust domišljiji.
Poklekni in pozabi svoj obstoj.
Lažje bo tako.
Manj zvezan z nič ti stoji ob strani
in lahko si nekdo drug, lahko se opazuješ.
Ne verjami si več, konec je tvoje zgodbe.
Zate ni več svetlobe.
Ni več čas ta, ki je zrcalil tvojo bit.
Tu in sedaj se ustavi prepoznavanje.
Končala se je pot in okolica se je zožila na moj zvok.
Poklekni, poslušaj, izpolni!
Kaplja za kapljo se usede na tvojo kožo.
Kaplja za kapljo te napolni,
kaplja za kapljo pred tvojo solzo.
Svež, mlad kos sadja si. Stopi se v mojih ustih.
Poklekni, poslušaj.
Z gibom očesa, izrišem in vtisnem črto tvoje silhuete pod zamah volje.
Zamižim in ti si moja.
Pojej mi z roke cešnje, obliži se s čokolado.
Pokliči svoja hotenja, da te napolnim,
nahranim s tvojimi željami.
Danes se je tvoj čas ustavil, od danes si moja in jaz.
Pot, ki si jo imela je postala puh gosi.
Ulezi se v mehko pogrezanje in si odpočij.
Oddahni se ob vinu, okrasim te z barvami, obtežim tvoj pogled.
Podarim ti ušesa in razumevanje.
Poslušaj glasbo, ki sem jo izbral zate.
Sveže tone davnih idej. Neprestano teče voda,
od nekdaj je šustelo, pred miljoni so stali miljoni.
Raztegni se, odpočij si zatrdel pogled.
Še nikoli se ni včerajsnja pomlad ujela z odmevom pohoda junakov,
ki razglašajo zmago.
Nikjer se še ni želja uresničila kot izlitje tvojega krika.
Kje je svoboda?
Kam se je potopila tvoja radovednost?
Zakaj?
Ne zanima me tvoja praznina,
tudi se ne ustavim v tvojem prebodenem pogledu.
Po nebu se sprehodi lačen volk,
liže svoje zobe, liže si jih.
Ne preostane mu veliko, to se zoža s hotenjem.
Izživi ga lahko samo, kot uboj.
Posladkaj se z medom, pozabi!
Sem čas, ubil te bom.
Ne zavrži življenja, ki ti ga podarjam.
Razkreči se v njem, pokrij se.
služi in vdihni užitek svoje usode.
Svoboda je le izris in zaton mavrice na nebu.
Pozlačena, razpokana stena Himalaje.
Njen vonj prehiteva korake človeškega življenja.
Zaznave vode. je le ujeta resničnost,
ki si želi in si izbori obliko.
Vendar vsaka borba je napor,
vsaka oblika, če se ustavi, je samo smrt.
Vsako hotenje je preusmeritev ritma.
Preskok in želja, ki raste kot nezaustavljiva višina.
Sonce ni meja, nebo je samo poslikava možnih razlag.
Obstati, zamrzniti hotenje je zelo majhen prostor.
Vanj vstopijo posvečeni preden zamenjajo misli.
Se odpočijejo preteklosti, spoznajo malenkostno možnost zavesti.
Nepremagljiv je vsak, ki najde moč predaje.
Vsak, ki izbljuje pogum kontrole.
Svet se odpre nepregleden,
usmerjen v točko, ki te gleda iz bližine tvojih oči.
Iz razdalje s katere si lahko privoščiš detalje.
Poglej zakaj toplota barv jeseni pomiri objem
in ti ponudi sprehod.
Zamiži.
Potopi misli osem tisoč metrov, spremeni jim težo.
Naj ne zadihajo. Tako dobiš zvok.
Glasba te spremeni. Zavibrira s tvojo obliko,
sedaj si.
Vendar si moja in sem prostor.
Zgubljena iščeš mojih oči.
Slediš vse smeri, iščeš, razpadaš pred obličjem smisla.
Zajezi odpadanje vere.
Še predno se zaveš ti bo edino ona pripravljena poslikati praznino tvoje pameti.
Neprestana, breztežna praznina postane tvoja teža,
sedaj padaš.
Ne moreš se ustaviti, udarec hitrosti boli,
skeli kot korak slona.
Nikamor ne moreš postaviti telesa, ki samo visi iz tvojih misli.
Prosiš. Moli!
Sprejmi kar ti ponudim, odpočij svoj pogled.
Sem ljubezen.
Dotakni se besed, ki jih spregovorim zjutraj, pojej vonj idej.
Napolni se z muzejem, ki je zaplaval v juhi.
Verjami mi, vse oblike so izmišljene, sestavljene so iz preteklosti.
Poskusi zamrznitve. Iščejo sprostitve,
si izmišljajo nov čas in želijo prihodnost.
Prihodnost nečesa kar ne obstaja.
Sem čas, ubil te bom.
Tu je moja dlan, v njej nosim nežne toplote s katero pomirim tvoja lica.
Odprem tvoje oči, da me lahko vidiš
in spoznaš razdaljo med barvami.
Razdaljo med razsežnostmi.
Sedaj razumi zakaj vera.
Sprejmi vse kar ti ponudim.
Vzemi iz dlani premoženje in ga pojej kot sočno sadje.
Napolni se z njega sokom, tako izgubiš strah pred pomanjkanjem.
Zažariš in lahko si rečes, da živiš.
Vetrič ti vzburi dušo.
Ovije se okrog tvojih nog, pogladi zatrdel spol.
Prikloni se posušeni vlagi in poliži sladko sporočilo prepričanja.
Bledo bela sestava lepote dresiranih teles, oblika odrekanja.
Samo to naj te loči od zbližanja.
Samo to, samo pekoča želja naj te loči od zbližanja.
Vzcvetela kot krik trnja, ki brani pristop, ne sprejme dotika.
Želja in volja, dva vrhova z nasprotnih obal oceana.
Imej željo, daj mi voljo, poljubi noč med oči.
Naj te ne boli napetost, sanja odleti kot preprosta golota,
ki se zrcali iz valujočega srebrnega prahu.
Poznam in prepoznam te.
Vidim znotraj tebe. Samo gledam, čakam te.
Vzamem vse, čisto vse.
Sem čas, ubil te bom.
Nisi vredna, da te posmehujem
in vendar potrebna vse moje ljubezni.
In jaz smo mi.
Ponj pridi k meni v kamen opasan s kovino.
Nikdar vroče.
Ponj pridi k meni, ovijem te s svilo.
Nikdar mrzlo.
Spregovori svoje srce, nedavno izoblikovano.
Poljubi prazno. Praznina.
Neglede na to, da prepoznaš svoje misli
s katerimi trdno stojiš, objemaš svoj dom.
Vendar, verjemi,
padaš v neskončno raztezanje.
Nato se skrčiš, dokler te razstreseno ne prepozna zavest.
Kratek ulovljen čas in samo zato, ker si v krogu
in se znotraj njega giblješ, si.
Zato imaš sebe in svojo obliko.
Tu te spomnim na spomin.
Spomni se kje in kdaj je bilo. Tako se premakneš naprej.
Spomni se kdo in zakaj. Tako se vidiš kot odsev.
Spomni se koliko in kaj. Tako zrasteš.
Odprte so zvezde in znotraj gori. Dam ti, pogasi žejo.
Ugasni vse kar je preveč.
Resnica se utrga iz veje drevesa,
ureže naravnost v naročje zavesti gravitacije.
Poglej se zdaj. Potujoča svetloba,
ki izginja hitreje kot lahko zaznaš.
Ostaneš sama in samo ideja senzacije te drži skupaj.
Obstajaš, ker izginotje zahteva popolnost.
Zakopana, pokrita z meglico izgubiš poljub.
Ljubezen je ušla skozi tvoje stebre,
odseve premišljene mehanike.
Izgubila si svojo glasbo,
izgubljena tavaš pred očmi svoje podobe,
ki zdrsne iz čuta kot usuli prah iz dlani mega roke.
Roke, sestavljene iz pepela zgorelega obraza kemičnega elementa.
Zaužij užitek zavesti.
Vrnem ti roke, vrnem ti noge. Vrnem ti glavo.
Kot religiozen mit izoblikujem tvoje življenje.
Nahranim ti misli, posladkaj se.
Mamilo, zavest fantastične pravljice.
Smisel prestopanja ograde.
Zariti globoko, posveti široko v nepregleden prostor.
Od tu do izgubljenosti je samo še en nov krog.
Pogladim te po hrbtu.
Pogladim z odsevom gugajočega vetra.
Vzravnam se in sem odboj tvojih besed.
Zvok, ki se zaduši in odpade kot počasno odtekanje moči.
Pokličem tvojo dušo, upihni svečo.
Raztegnjena misel, obdaba z davnimi odsevi koordinat,
zamiga proti možnosti.
In išče svetlobe in išče kam.
Nabreklo se odzoveš proti meni.
Sem zrcalo imam sliko.
Počešem tvoj zatrdel nepremičen pogled.
Odščipnem svet.
V meni najdeš nove in krepke hrane.
Stopim vate kot lahkota potujoče sence.
Razgalim te pred očmi nesmisla in te vzamem.
Vzamem kot neprekinjeno nadaljevanje.
Ko mine stoletje se najino druženje razpade.
Za zaveso tvojih misli, klica svobode.
Vendar, v tunelu presnove nova razdalja.
vv
23.4.2025
William Shakespeare
23.4.1564, 8.30 LMT + 0:06:43
Stratford-upon-Avon
Venera konjunkcija Neptun, opozicija Uran, kvadart Pluton
sonnet 41
Those pretty wrongs that liberty commits,
When I am sometime absent from thy heart,
Thy beauty, and thy years full well befits,
For still temptation follows where thou art.
Gentle thou art, and therefore to be won,
Beauteous thou art, therefore to be assail’d;
And when a woman woos, what woman’s son
Will sourly leave her till he have prevail’d?
Ay me! but yet thou might’st my seat forbear,
And chide thy beauty and thy straying youth,
Who lead thee in their riot even there
Where thou art forced to break a twofold truth:–
Hers by thy beauty tempting her to thee,
Thine by thy beauty being false to me.
vv
9.4.2025
Charles Baudelaire
9.4.1821, 15.00 Paris
“
Pluton konjunkcija Merkur v Ribah, v sedmi hiši,
kvadrat Neptun konjunkcija Uran
“
Une charogne
Rappelez-vous l’objet que nous vîmes, mon âme,
Ce beau matin d’été si doux :
Au détour d’un sentier une charogne infâme
Sur un lit semé de cailloux,
Les jambes en l’air, comme une femme lubrique,
Brûlante et suant les poisons,
Ouvrait d’une façon nonchalante et cynique
Son ventre plein d’exhalaisons.
Le soleil rayonnait sur cette pourriture,
Comme afin de la cuire à point,
Et de rendre au centuple à la grande Nature
Tout ce qu’ensemble elle avait joint ;
Et le ciel regardait la carcasse superbe
Comme une fleur s’épanouir.
La puanteur était si forte, que sur l’herbe
Vous crûtes vous évanouir.
Les mouches bourdonnaient sur ce ventre putride,
D’où sortaient de noirs bataillons
De larves, qui coulaient comme un épais liquide
Le long de ces vivants haillons.
Tout cela descendait, montait comme une vague,
Ou s’élançait en pétillant ;
On eût dit que le corps, enflé d’un souffle vague,
Vivait en se multipliant.
Et ce monde rendait une étrange musique,
Comme l’eau courante et le vent,
Ou le grain qu’un vanneur d’un mouvement rythmique
Agite et tourne dans son van.
Les formes s’effaçaient et n’étaient plus qu’un rêve,
Une ébauche lente à venir,
Sur la toile oubliée, et que l’artiste achève
Seulement par le souvenir.
Derrière les rochers une chienne inquiète
Nous regardait d’un oeil fâché,
Epiant le moment de reprendre au squelette
Le morceau qu’elle avait lâché.
– Et pourtant vous serez semblable à cette ordure,
A cette horrible infection,
Etoile de mes yeux, soleil de ma nature,
Vous, mon ange et ma passion !
Oui ! telle vous serez, ô la reine des grâces,
Après les derniers sacrements,
Quand vous irez, sous l’herbe et les floraisons grasses,
Moisir parmi les ossements.
Alors, ô ma beauté ! dites à la vermine
Qui vous mangera de baisers,
Que j’ai gardé la forme et l’essence divine
De mes amours décomposés !
“
2.4.2025
Astrological Tale for April
In recent days, I’ve been thinking about how to approach my audience. I ask myself: Why would anyone need astrology? What does astrology offer? To be honest, I’ve imagined many things, pondered much, but to truly say I know—I cannot. It’s clear to me that this is something each person must decide for themselves. And that’s good. There’s no point in listing arguments or persuading. Enough has been explained and written; I have nothing to add. Well, not nothing, I can add my own astrological tale.
A year ago, I decided to resume my astrological practice. The changes in recent years have been enormous. Excellent. I’m entering slowly and quietly. Let me tell you a tale.
The April tale begins with a partial solar eclipse on March 29. “The illness of the King.” An incredible commotion—everyone wants to be part of it, to grab what they can. A new world is being forged between the new, the old, and the ancient. Old allies push forward, not knowing where to turn. The new ones build fences. Meanwhile, the crowd—pale, exhausted, frightened, waits submerged, unable to go on. They no longer desire anything. Deprived of joy, they mumble and demand change. Change!
At the King’s bed, on 15 degrees, the Sun, Moon, Mercury, and Chiron in Aries, Neptune, Venus, Saturn, and Rahu in Pisces crowd together. Nearly everyone is here. Those absent Mars, Jupiter, Uranus, and Pluto—send their wishes through ambassadors.
The next day, after the spectacles and ceremonies, on the evening of March 30, the King opens his eyes. Slowly, quietly, he speaks of what he sees. Everyone in the room loses their reason and minds. He says: ”Identity is a Ghost.”
Neptune moves from Pisces into Aries. *Inspiration, imagination, new dreams. Or perhaps illusion.
Mercury and Venus rush back to the old vizier, Saturn. From afar—and a little closer—Mars and Uranus wait. Together, they wait for the old vizier to gather himself, to count and reconsider his thoughts. They await his words. Gray and old, the cunning confidant, the sage and the King’s companion. the Vizier. Not long ago, he stood beside the King in silence. Now he looks weary, powerless. First, he asks: “Where is Pluto?”
Mercury reports: “He has crossed the mountains and now walks through Aquarius.”Venus, meanwhile, notices how Pluto now looks firm and fresh after catching his breath.
“Much work lies ahead,” says the old vizier, Saturn. He cuts off Mercury’s confused mind. No more free trade—introduce tariffs! Prescrib him silence. To Venus, who wanders about, squandering her charms and money she spends. Orders austerity. “Together, we’ll do what’s necessary,” Saturn whispers to her with a smile.
Dismissing Mars, he trembles at the thought of Mars confronting Pluto. There’s little time to prepare, but also no time to stop what’s already in motion.
The vizier’s main concern is the tension and heat yet to unfold. When Sun the King stands with Chiron, how fiercely will his head and soul ache when the Moon opposes them? Will he withstand the pressure and heat? Will wisdom heal him, or will his soul ignite? The vizier worries. April 13: The Sun with Chiron, opposes the Moon.
But the worries don’t end there. The heat, the tension,it hasn’t subsided. The head still burns, the soul still heavy. On April 18, Mars enters Leo, straightens up, and immediately takes aim. Mercury brings news and warnings: “Let the sacrifice not be too great, nor too costly.”
Standing with Neptune at the gates of Aries, their imaginations ablaze.
Vizier Saturn loses his connection with Mars. The god of war, without guidance, first quarrels with his mother. On Easter Monday, the Moon appears in his mirror, warning him. A rumble from the underworld, but she cannot calm the passion. That same day, he clashes with his father, Sun the King. A tense situation. The King is unwell, weak, and without influence. He lets Mars go his own way, though he warns him.
Warned, Mars the soldier, the god of war, sets out using his binocular. Before the week ends, on April 27, Pluto, god of the underworld, stands against him. Like magnets with opposing poles, a fire ignites between them. Will against desire. Flames rise, and in the black night, claws of fire scratch the sky.
Meanwhile, on the other side, Sun the King heals, nourished by strong food alongside the Moon, young Moon in Taurus.
As Above, So Below
This tale speaks of what unfolds in April on a grand scale. To glimpse our personal story, we need a birth chart. The quality of time reveals itself through the connection of our birth chart with the direct influence of celestial events.
I invite you—and anyone you think might benefit—to an “astrological reading of your birth chart”. To create one, I need your time, place, and date of birth. Readings can be done in person or via video call.
For more information:
✉ istokmarkoja@gmail.com
📞 +386 30 386179
Welcome
“
astrološka pripoved za april
V zadnjih dneh razmišljam kako se približati občinstvu. Sprašujem se zakaj bi kdorkoli potreboval astrologijo? Kaj astrologija ponuja? Če povem po pravici, ne vem. Domislil sem si marsičesa, mislil marsikaj, vendar, da lahko resnično rečem, da vem. Ne morem. Jasno mi je, da o tem lahko le vsak sam zase. Dobro je tako. Nima smisla naštevati in prepričevati. Dovolj je pojasnjenega in napisanega, sam nimam prav nič dodati. No, ne ravno nič, dodam lahko svojo astrološko pripoved.
Pred letom sem sklenil, da ponovno pričnem z astrološko prakso. Spremembe, ki so nastale v zadnjih letih so ogromne. Odlično. Vstopam počasi in potiho. Napišem vam pripoved.
Aprilska pripoved se začne z delnim sončnim mrkom 29. marca. Bolezen kralja. Neverjetna gneča, vsi želijo biti zraven in dobiti kar se da. Vsak nekaj, grabilo se bo. Kuje nov se svet, med novim, starim in prastarim. Stari zavezniki iščejo naprej in ne vedo od kod naj vzamejo. Novi postavljajo ograde. Mimo množice, ki bleda, utrujena, prestrašena. Potopljena čaka in ne more več. Ne želi si več. Posesana radosti momlja in potrebuje sprememb. Sprememb!
Ob smrtni postelji kralja se na 15 stopinjah zgnete Sonce, Luna, Merkur in Kiron v ovnu. Neptun, Venera, Saturn in Rahu v ribah. Malodane vsi so tu. Tistih, ki jih ni, Mars, Jupiter, Uran in Pluton, pošljejo svoje želje preko ambasad. Naslednji dan po spektaklih in ceremonijah zvečer 30.marca, kralj odpre oči. Počasi, potihem pove kaj vidi. Vsem v sobi zbega razum in možgane. “Identiteta je prikazen.”
Neptun prestopi iz rib v ovna. Navdih, domišljija, nove sanje. Ali pa iluzija.
Merkur in Venera hitita nazaj do starega vezirja Saturna. Iz daljave in malo bliže Mars in Uran. Skupaj čakajo, da se vezir stari zbere. Prešteje in premisli misli. Čakajo besed. Siv in star, zvit zaupnik, modrec in sopotnik kralja. Vezir. Nedolgo tega stal ob kralju in molčal. Izgleda utrujen brez moči. Najprej vpraša kje je Pluton. Prestopil je gore in se sprehaja po vodnarju poroča Merkur. Medtem, ko Veneri ne uide, da sedaj, ko se nadihal, zgleda čvrsto in sveže.
“ Veliko dela je pred nami.” Poreče star vezir Saturen. Zmedenemu Merkurju pristriže besed. Predpiše mu molčanja. Konec proste trgovine, uvedi carine! Medtem, pa Veneri, ki se sprehaja sem in tja. Zapravlja svoje čare in denar, odredi dieto. Skupaj zdaj opraviva potrebno, nežno in z nasmeškom ji zašepeta, stari vezir Saturn. Marsa odpošlje, trepeta koko bo s Plutonom opravil. Ni veliko časa, da pripravi vse. Vendar tudi ne, da ustavi kar že teče.
Glavna skrb vezirja, kako se bo odigrala napetost in vročina. Ko Sonce kralj bo skupaj stal s Kironom. Kako močno ga bo bolela glava in duša, ko se jima nasproti postavi Luna. Ali zmožen je zdržati pritiska in vročine? Bo modrost ga iscelila, se bo vnela duša, skrbi vezirja. 13. april, Sonce skupaj s Kironom, nasproti jima Luna.
Da skrbi še konec ni, vročina, ne napetost še ni popustila. Glava še neohlajena na duši teža nespremenjena, Mars 18. aprila vstopi v leva. Zravna se in takoj se usmeri. Pošlje sel Merkur, ki skupaj z Neptunom stoji na vratih ovna. Domišljija burna jima gori, novic mu in posvarja. Žrtev naj ne bo velika ne predraga. Vezir Saturn zgublja vez z Marsom. Mars bog vojne brez vodila se sporeče najprej z mamo. Na velikonočni ponedeljek Luna se mu v ogledalu pokaže. Svari ga, grmi iz podzemlja, vendar umiriti strast ne more. Še isti dan se spre z očetom, Soncem kraljem. Napeto stanje. Kralj ni zdrav, boleha in nima upliva. Pusti Marsu naj opravi sam, čeprav svari ga.
Posvarjen se Mars vojak, bog vojne odpravi, daljnogled uporabi. Ne mine teden cel, 27. aprila nasproti njemu ne drugi strani Pluton bog podzemlja se postavi. Kot magnet z nasprotnim polom med njima zagori, vsak zase svoje opravi. Volja in želja, eden proti drugemu. Ogenj zagori in v črni noči plameni s svojimi kremplji praskajo nebo. Medtem na drugi strani Sonce kralj se skupaj z Luno ob močni hrani zdravi. Mlada Luna v biku.
Tako je zgoraj in kot zgoraj je spodaj. Pripoved govori kaj se v aprilu dogaja nasplošno. Za vpogled v naše osebno dogajenje potrebujemo rojstno karto. Vsebina kakovosti časa se razgrne v navezavi naše rojstne karte z neposrednim vplivom dejanskega dogajanja na nebu. Vabim vas in vse za katere mislite, da je smiselno, na astrološko razlago rojstne karte. Da izdelam rojstno karto potrebujem čas, kraj in datum rojstva. Razlage potekajo osebno ali po videoklicu. Vse nadaljne informacije lahko dobite:
www.istokstan.org , istokmarkoja@gmail.com , +386 30 386179
Vljudno vabljeni
“
25.3.2025
merkur konjunkcija uran konjunkcija sonce
.
Smeji se ji.
Smeji, dokler se ne ustavi v spanju.
Pomirjen s podobo, zaspan od veselja,
sprejme smeh kot izhod na sprehod.
Urejena, pospravljena pokrajina
zamenja vznemirjeno divjino.
Korak za korakom,
sledi svetlemu pomenu otresenosti.
Sedaj ne misli več misliti
o njej, ne o njeni očišeni pokrajini prihodnosti.
Stopinje tonejo v pozabo
kot sam sebi prepuščen delec prahu.
Posušena urejenost se spoji s sliko zvoka.
On spozna, izpusti jo iz sobe svoje želje.
Zamenja jo z opazovanjem sonca.
vv
27.2.2025
.
Venera konjunkcija Neptun v opoziciji s Saturnom
Bil sem tako lačen
Brez zavesti sem in gledam ljudem
v njihove pohojene čevlje.
Nebo je že zdavnaj rumeno.
Krila ptic mi udarjajo v ušesu.
Šumi, ko gledam predse
v sobi kjer izginja oblika s sten.
Padel sem in nisem znal vstati.
Preprosti vzorci starih stanovanj,
brez muh sem jih videl.
S temo v očeh sem hotel še
in nisem spoznal zakaj je bolelo.
Kričim, moram.
Moram preživeti svoje sanje.
Nočem spustiti svojih zadnjih dihov,
brez, da bi vedel s čim lahko odpustiš telo.
In bil sem tako lačen, da me tudi ljubezen ni spoznala.
Kje si ti?
V slini sem izgubil svoj obraz,
z nosu mi je tekla sluz.
Ko sem se zbudil se mi ni dalo nikamor,
želel sem zaspat nazaj.
Ko sem se zbudil nisem vedel kaj!
Obrnjen sem bil nazaj,
premaknil sem nogo, padel sem.
In bil sem tako lačen, da me tudi ljubezen ni spoznala.
Iztrgan iz dneva sem zgubil odnos.
Dam ti nož brez besed.
Včeraj sem umrl, ko je po meni hodil sneg.
Mimo je peljal avtobus.
Včeraj sem vstal, ko je po meni kapljala voda.
Mimo je tekel pes.
Zmanjkalo mi je misli.
Pogreznil se bom in prehodil ulice.
Hočem biti pijan in nikoli več spat.
Zavit v listje izkopano z dna morja,
hočem dolino. Se v njej pogreti in umiriti.
Ko sem zadnjič stal v svojih solzah me je zeblo.
Veter, glad.
In bil sem tako lačen, da me tudi ljubezen ni spoznala.
24.1.2025, Luna v Ribah
Gledam skozi okno, ki je najljubše okno. Pazim na obrabljeno naravo povoženih in zlizanih granitnih kock, ki jih razbija požrto sonce. Odbijam se, oblubljam več kot lahko prenesem in premagam svoj odboj. Mimo se sprehajajo taxiji in sporočajo podobo pričakajujočega mesta. Nekdo mi je nekoč nekaj povedal česar se ne morem več spomniti. Potrebujem napornih odločitev, da se lahko sprostim med padanjem časovnih omejitev. Čas me zavrže in odplava nasproti zahojenim pozabam. Osamljen sem znova potreben umiritve. Zavržem več kot eno priložnost, zavzdihnem in pogledam skozi okno. Okno, ki je najljubše okno.
Premišljevanju je spolzelo nagradno vprašanje. Nikdar več utrujen, tunel v katerem se je ustavil razvlečen hladen smrad, je potrobil svoji odsotnosti.
Gledam skozi okno, ki je najljubše okno. Pozabljam, napet in zazrt mimo tesnobe, ki jo pozna samo razdalja. Daleč je prišla lepota. Raztegnila platno na katerem se poigrava ulica. Staro mesto, požrešen konj. Olupljen kornet v katerem se mehča okus čokolade. Zaklan dan, vendar ne razumi narobe, ni mrtev. Neprestano si sledijo nepovezani koraki, rahlo poznanstvo. Razdalje niso skovane iz kovine. Mehko puhtijo in zvenijo kot, da se med seboj prepletajo navzkrižne govorice.
Gledam skozi okno, ki je najljubše okno. Brišem svoj čas in razmišljam o hrani. Privoščim si veliko prihodnost. Veselo pokramljam in pomežikam. Razgret goltam med zadržki in strastmi. Ohranjam smisel in si ga povlečem do kolen.
Gledam, okno, ki je najljubše. Spomnim se želje, takoj odrinem.
Objesten se je zvalil preko samega sebe naložen čas. Premagan, zarit v skrbnem brezdelju, počasi utripa hitreje in hitreje. Nepopustljivo se bohoti. Ali je možno preživeti smisel in ga gojiti vse dokler ne dozori. Očem se prikazuje znamenje. Očem je nasproti stopil navpičen snop blede megle. Skozi se izrivajo nepojasnjene izmišljije. Obstoječe misli so usmerjene navpično navzdol. Težje od zbujanja, obležijo zaprte pod oddejo. Ostajajo same v sebi, nočejo pogovora. Neprestana teža se spreminja v neprestano nepokretnost. Občutek je obtičal pred predajo. Prihodnost se je razpela kot mavrica in posijala najlepše barve. Vendar prihodnost ne obstaja. Tesnoba neobstoja izreče molitev. Za njo še eno in še eno. Počijo ji kosti in zleze iz kože. Občutek je vreden samote. Vzdihuje in išče kam se oprijeti. Kaj je možno verjeti preden se zlomi volja? Kaj je možno verjeti, preden se konča pripoved utopljenih izhodov?
Predvčerajšnjim, pred dvema dnevoma, je zmanjkalo zraka in potonila je toplota. Zvok je zamenjal svoj dom. Bučati je začel in se zganjati. Podrl je zid, prebil se je v velika ušesa. Sporočil je, konec zraka in potopljeno toploto. Podivjal je in prestopil razločnost. Spremenil se je v nerazumljiv hrup. Bliskal in grmel je, se podivjano ustavil. Propadlo gibanje se je posipalo in uleglo spočit. Nihče si ni želel takega konca. Nihče, razen redkih.
Včeraj se je spremenil. Ponudil je malo, samo en pogovor in nič več. Izhodišča ne obetajo veliko, vendar se lahko zjočemo. Oznanjen je jok in dan skupne pozabe. Nihče nima pravice. Nihče nima prihodnosti. Nihče nima možnosti. Nihče nima manj kot drug. Nihče nima nič. Nihče, ni. Še vedno smo tu, oznanjen je jok in oznanjen je dan pozabe. Jok zatuli povsod kjer je tekla svoboda.
Danes smo še vedno tu. Še vedno smo tu. Danes je včeraj oznanil kot zelo daleč. Tako daleč, da je pregorel spomin. Ponovno vzpostavljeno razmerje obeta, da bo danes preživel. Nekako samoumevno si jemlje pravico do življenja. Splaval je pred vse nas. Kako bo zmogel je neizbežno neponovljivo.
Dva načina. Ponovno preberem pismo, začutim manj. Pomirjeno se nasmejim razburjenosti. Vsekakor mi ni jasno kaj piše. Vendar to samo na pogled. Gledam v jutranjo skuhano sivo, ki se pomeša z belo peno. In ne verjamem napetim očem. Preveč so polne prahu. Suhe so. Pečejo. Premalo oddaljen sem, da bi videl. Zopet sem na taisti skuhano sivi podlagi, ki se pomeša z belo peno. In prav nič se ni spremenilo. Počasi dojamem, da je občutljiva ptica, podoba nove mamice. Samozavest zakipi v pravilnosti, ki je nalezljiva bolezen. Podležem norosti mišljenja, da delam več kot samo preživljam čas. Na en način si laskam, ko češem tako napojeno posebnost. Na drug pa jočem istok vsebine.